Decembra glasbeniki menda največ zaslužite. Vi okoli 44 tisoč evrov.
To je približek in zaslužek celega benda, ne le moj. To je približno tako, kot rečejo, da so prodali nogometaša za milijon evrov – ne da jih v svoj žep, saj je zavezan tudi ljudem, s katerimi poslovno sodeluje. Smo pa dobro stoječa firma, likvidni in to se mi zdi krasno za ta čas.
Torej ne poznate krize?
Kitajci govorijo o krizi in priložnosti. Za nekatere je slabo, sploh za ljudi, ki so zaposleni v tovarnah, in za tiste, ki se ne znajdejo. Obenem pa se postavljajo novi temelji v družbi.
V čem je za vas priložnost?
Dobil sem še večjo motivacijo, željo po ustvarjanju. Zanimivo mi je živeti v teh časih.
Borut Pahor zdaj nastopa z Alfijem Nipičem.
Njegova težava je pomanjkanje stila, ki pa si ga nadvse želi. Ta vrsta ugajanja občinstvu, to jaz počnem in to ni higiensko. To je tako, kot da bi jaz začel razlagati o politiki.
Zadnje čase veliko nastopate po tujih glasbenih festivalih. Vplivajo nastopi na večjo prodajo vaše glasbe in prepoznavnost v tujini?
Festivali so bolj posledica nečesa. Večji del so izjemno uredniško avtonomni, zelo jih zanima dobra vsebina, svež program.
Torej so vabila na festivale priznanje, da dobro delate?
Bolj to, zelo težko se sam dogovoriš in prideš kam delat reklamo. Ali te pokličejo ali pa ne.
Oder ste si delili tudi z Nickom Cavom. Zanima me, kaj bi si ta trenutek raje zavrteli, Cava ali Šabana Bajramovića?
Oboje. Nisem ga delil le z Nickom Cavom, pravzaprav nisva nastopila na istem odru, ampak na prizorišču, nastopala so tudi Grace Jones in še dva velika benda za okoli sto tisoč ljudi. To je bil velik festival Roskilde na Danskem.
Pravzaprav me zanima vaš glasbeni okus.
Všeč so mi dela obeh, težko bi se odločil, kaj bi poslušal. Odvisno od hrane in razpoloženja.
Zdi se mi, da se balkanski ritmi v vaši glasbi vedno bolj umikajo jazzu in countryju.
To so samo žanri. Formo si sposojam zato, da zadovoljim vsebino. Country ne zato, ker ga imam tako rad, ampak se je usedel na vsebino. Težko sem zavezan nekemu žanru. Mislim, da je popolnoma vseeno, katerega se lotim, vedno zvenim profesionalno in ne morem zbežati od samega sebe ...
Magnifico
Jaz nisem v sebi odkril balkanskega in šel raziskovat, kakšna je ta glasba. S tem rastem in je del mene. To je, kot bi rekli črncu, ali ima rad rap ali soul. To je del njega, kamorkoli se bo obrnil, bo deloval na tak način.
Koncert Bregovića ste si ogledali?
Slab obiskovalec koncertov sem.
Poznate njegov zadnji album?
Nisem ga še slišal, a najbrž poznam kakšne komade, vem, da se nekateri ponavljajo.
Ravno zato se pojavljajo očitki, da samo predeluje stare pesmi.
Ljudje pač ne vedo. To se vidi že v tem, da rečejo “samo” predeluje. Ne vem, zakaj se ne morejo sprijazniti s tem, da je on velik glasbeni mojster, velik glasbenik in velik avtor.
Na koncerte ne hodite, kaj pa radio? Ga poslušate?
Od nekdaj glasbo poslušam samo na radiu, nimam plošč.
Vas moti, da nekatere radijske postaje vrtijo glasbo po okusu poslušalcev?
To je problem družbe. Tudi politiki bi ljudi najraje vprašali, kaj naj naredijo, da se ne bodo zamerili. Težko je na tak način ustvarjati novejši, boljši jutrišnji dan. Mislim, da je radio tisti, ki ima tudi izobraževalno vrednost, in če tega ni, postaneš serviser. Ni sporno, je legitimno, a če ne produciraš, ne ustvarjaš in nimaš svojih urednikov, potem si pač servis.
Na katerih projektih trenutno delate?
Februarja bo za evropski in ameriški trg pri berlinski založbi Piranha izšel album z naslovom Magnification, različica Grande Finale, z dvema, tremi novimi komadi, eden je nastal v sodelovanju s Ferusom Mustafovom. Delam tudi glasbo za srbski film, ki ga režira Dragan Bjelogrlić, Montevideo, Bog te video! Gre za zgodbo o jugoslovanski nogometni reprezentanci, posneto po resničnih dogodkih. Leta 1930 se je udeležila prvega svetovnega prvenstva v Urugvaju in tam kot outsajder doživela velik uspeh.
Magnifico
Izjemno sem užival v teh igrah Slovenije, mislim, da so boljši kot kadarkoli prej. Saj slovenska reprezentanca je že bila uspešna, ampak v igri je mogoče videti velik napredek. Na SP sta se uvrstili dve reprezentanci, za kateri bom navijal. Žal mi je, ker se nista uvrstili tudi Hrvaška in Bosna, Hrvati niti niso imeli toliko možnosti, ampak Bosni je pa res zelo malo manjkalo.
Pripravljate kaj posebnega za božični koncert v Cvetličarni?
Ne, Magnifico brez dnevnega reda, proslava za božič, aleluja, božja beseda bo tekla.
Zakaj novoletni koncert v Makedoniji?
Dobil sem ponudbo in to je največji razlog, zakaj.
So Makedonci zahtevno občinstvo?
Zelo, eden od najbolj muzikalnih balkanskih narodov. Imajo veliko število krasnih glasbenikov in znajo ceniti dobro glasbo. Na ta način se ne želim hvaliti, ampak prav gotovo imajo veliko mero okusa.
Torej ste bolj usmerjeni na trg bivše Jugoslavije?
Ne namerno, me pač kličejo.
Niste tako kot Rebeka Dremelj, ki menda namerno cilja na ta trg?
Midva nimava enakega poklica, jaz sem navaden komponist, ona je pojavna zvezda in pevka.
Zakaj se Slovenci tako "palijo" na vašo glasbo?
Saj ne samo Slovenci (smeh).
