Med 27. junijem in 1. julijem bo privlačno istrsko mestece Motov zaživelo z najbolj priljubljenim mednarodnim filmskim festivalom na Hrvaškem Motovun Film Festival, ki ga vedno raje obiskujejo tudi Slovenci. Kot so za letošnjo edicijo povedali organizatorji, so tokratni festival sestavljali z globokim zavedanjem razmer na Hrvaškem, kjer so ljudje vedno bolj depresivni in brez denarja, zaradi česar so poskrbeli, da bo toliko bolj, kot je žalostno stanje v državi, vesel program.
Veseli in poceni
"Mi smo letos veseli in poceni," pravi direktor festivala Igor Mirković, ki je letos izbiral filme, po katerih se bodo gledalci počutili bolje, in filme, ki dajejo energijo. S poceni Mirković misli na to, da bodo brezplačne najmanj štiri projekcije na dan, zastonj pa bosta tudi glasbeni program, na katerem bo tokrat kraljevala romska glasba, in kampiranje v festivalskem kampu, za katerega bo treba odšteti le takso in kupiti pet vstopnic za film.
Med filmi tokrat ne bo slovenskih predstavnikov, a bodo Slovenske gledalce zagotovo še bolj kot naši izdelki pritegnili filmi, kot je celotna trilogija Raj avstrijskega cineasta Ulricha Seidla, film Fuck for Forest o dobrodelni organizaciji, ki rešuje gozdove tako, da prodaja amaterske porniče, ter dokumentarec o ruskih aktivistkah Pussy Riot - A Punk Prayer, o katerih bo na festivalu spregovoril tudi režiser filma Mike Lerner.
„Vsak, ki pride na Motovun, poskuša iti do konca“
„Vsak, ki pride na festival, nekako poskuša iti do konca svojih mej, vprašanje je samo, kako, kdo in s kom. Lahko gre za najmanj spanja v petih dnevih ali za ogled največ filmov v petih dneh,“ o značilnosti Motovuna pravi direktor festivala Igor Mirković, s katerim smo s epogovarjali med njegovim obiskom Slovenije.
Katerega filma se najbolj veselite osebno?
Festival odpiramo s filmom Imagine, poljsko-francosko-portugalsko koprodukcijo. Gre za lep film o ljubezni dveh slepih oseb, ki sta se odločili hoditi brez palic. Gre za krasen, nežen film, ki je posnet na zelo zanimiv način. Po otvoritveni projekciji bomo pripravili še projekcijo za slepe ljudi, ki bo pospremljena s komentarji.
Bodo v primerjavi z lanskim letom na festivalu kakšne novosti?
Pravzaprav ne menjamo koncepta že 15 let, ker se zdi, da so se ljudje na ta koncept navadili. Kar se tiče filmov, je v glavnem vse isto, smo pa več napora zavestno vložili v glasbeni program. Verjetno imamo najboljši program romske glasbe, kar jih je bilo doslej na Hrvaškem. Gre za mednarodne etno atrakcije in ne izključno za koncerte, ki so klasični etno, ampak tudi kombinacija hip hopa, rocka in drugega.
Pravite, da boste letos veseli, čeprav Ulrich Seidl ni ravno vesel?
Res je. Seidl je vse drugo, samo vesel ne. Po eni strani smo poskušali najti filme, ki bodo poskrbeli za dobro razpoloženje, ker smo poletni festival, po drugi strani pa imamo tudi filme, ki so radikalni komentarji časa, v katerem živimo.
Po čem mislite, da si ljudje najbolj zapomnijo Motovun?
Vsak, ki pride na Motovun, nekako poskuša iti do konca svojih mej, vprašanje je samo, kako, kdo in s kom. Lahko gre za najmanj spanja v petih dnevih ali za ogled največ filmov v petih dneh. Ljudje na Motovunu hočejo iti do ekstrema.
Kaj pa je vaš ekstrem?
Ker organiziram festival, je moj osebni ekstrem komunikacija s toliko ljudi v tako malo časa, da človeški možgani tega ne morejo niti dojeti. Po festivalu od vse te silne količine ljudi nisem več niti povsem prepričan, koga sem srečal. Bili pa so tudi drugi ekstremi, o katerih verjetno ne bi bilo vljudno govoriti.
