Vesoljski triler Gravitacija z zgodbo o astronavtih, ki odlebdita iz nadzora, kritike in gledalce navdušuje s posebnimi učinki in zgodbo, v kateri je režiser Alfons Cuarón glavni in tako rekoč edini vlogi zaupal Georgeu Clooneyju in Sandri Bullock, glede na to, da je bistvo Gravitacije breztežnost oziroma težave, ki jih ta prinaša s sabo, pa so se ameriški mediji ob pomoči pravih astronavtov razpisali tudi o njegovi točnosti.
Zabava tudi za astronavte
Buzz Aldrin, drugi človek, ki je stopil na Luno, je v recenziji za The Hollywood Reporter zapisal, da je bil impresioniran nad realističnim prikazom breztežnosti, astronavt Michael Massimino, ki je služil kot navdih za Clooneyjev lik, pa je v intervjuju za CNN dejal: "Res sem bil navdušen nad točnostjo mojega teleskopa in orodij. V resnici sploh nisem gledal Bullockove. Žal mi je. Prepoznal sem moje klešče za rezanje žice."
Leroy Chiao, ki je bil v vesolju šestkrat, je v recenziji za Space.com po drugi strani zapisal: "Naj začnem s tem, da je Gravitacija, kot je pričakovala večina od nas, polna velikih netočnosti, ki se začnejo že pri tem, da sta Bullockova in Clooney veliko prelepa za astronavta. V filmu sem užival, gledalce pa bo zabaval, če bodo za 90 minut spregledali velike tehnične in operacijske netočnosti (ki pa jih je veliko)." Nekaj podobnega si je pri ogledu filma mislil tudi astronavt Sherwan Spring, ki je za medije dejal: "Filma zaradi nekaterih netočnosti ne bi hotel pokazati pri uri fizike, vendar pa vidim, zaradi česa bi lahko postal kultna klasika."
Za vse ki imate IQ nad temperaturo hladilnika film odsvetujem. Po desetih minutah filma sem že želel oditi iz kinodvorane. Igra zanič, o scenariju pa ne bi govoril, še telenovele imajo boljšega in manj predvidljivega.