Redkokatera skupina se lahko pohvali s 45-letnim obstojem na glasbeni sceni. Ena od njih,
sarajevski Indexi, v torek, 9. novembra, prihaja v Cankarjev dom. Pred tem nam je za intervju
uspelo ujeti legendarnega bobnarja skupine,
Petra Peteja - Peco.
Kako vam po več kot štirih desetletjih obstoja skupine Indexi še vedno uspeva najti voljo
do igranja?
Znova smo se zbrali, ker smo ocenili, da je čas za to. Na glasbeni sceni že nekaj časa vlada
dekadenca, medtem ko je glasba Indexov brezčasna, ima določeno kakovost, ki traja. Dobre glasbe se
ne more in ne sme pozabiti. Indexi smo bili v najboljših časih pred svojim časom, zato naša glasba
nagovarja tudi današnje generacije. Ravno iz te kakovosti črpamo našo moč.
Natanko pred 40 leti ste zabeležili svoj prvi večji uspeh na Vašem šlageru sezone. Kateri
od hitov vaše diskografije vam je najbolj
ostal
v spominu?
Pri našem opusu, ki obsega kar 196 pesmi, težko izberem eno ali dve. Vse naše pesmi imajo
pomembna življenjska sporočila. Drage su mi, Da sam ja netko, Blada, Ti si mi bila u svemu naj ...
vse so to prekrasne pesmi, s čudovitimi teksti. Ali obstaja kaj boljšega kot to, da slišiš pesem in
se najdeš v njej? Točno takšne so naše pesmi. Vsaka ima pomemben tekst in vsaka je sporočilo zase.
|
Peco in Tony Cetinski
|
Mi smo kozmopoliti. Vsak član je v Indexe prinesel nekaj novega, nekaj svojega. Vsak je imel pravico povedati svoje ideje in predloge. Zato smo se znali tudi skregati. Ampak za nas je bilo najpomembneje, da ne odstopimo od našega indexovskega stila.
Kako gledate na spremembe na glasbeni sceni od začetka obstoja skupine do danes in kako so te vplivale na vašo glasbo?
Posebnost naše skupine je bil naš glas, Davorin Popović. Kot bosanski Sinatra. Ravno on je dajal naši glasbi skozi različna obdobja najmočnejši pečat. Kljub temu smo se prilagajali stanju – koketirali smo s popom, ampak Indexi smo se vedno najbolj nagibali k roku.
Če bi začeli vse znova, ali bi se spet odločili za kariero glasbenika in kaj bi sporočili mladim, ki bi želeli uspeti na tej sceni?
Mladi morajo najti svojo pot. Če se želijo ukvarjati z rokom, potem naj se obrnejo k bluzu. Tam so korenine vsega. Preprost, kljub temu pa vsebuje vse. Kot vedno trdim – ni slabe glasbe, so le slabi izvajalci. Glasbo pa je treba, če se želiš ukvarjati z njo, resnično ljubiti, tako kot žensko. Če jo zanemariš, te pusti in odide. Jaz bi se vedno odločil za glasbo, saj je to moje življenje.
Kako se danes sploh še lahko živi od glasbe, če upoštevamo dejstvo, da je zaradi interneta prodaja plošč padla zelo nizko?
Kot sem ravno rekel, jaz sem glasbenik in nikoli nisem počel nič drugega. Vedno sem živel od glasbe in to mi uspeva še danes, ne glede na spremembe države in tržišč. Indexi se nismo nikoli pretirano obremenjevali z denarjem. Kot nekatere druge skupine, recimo Time ali Septembar, smo najprej vztrajali pri kakovosti, denar je prišel pozneje. Nikoli nismo niti spraševali po denarju. Kakovost je tista, ki traja, in zato tudi Indexi po vseh teh letih še vedno obstajajo.
