Končno smo po 22 letih od izdaje prvenca tudi na domačih tleh dočakali koncert irske pevke, ki je v ponedeljek, 22. junija, prvič nastopila v ljubljanskih Križankah.
|
Zdravo. Upam, da boste po koncertu lahko sladko zaspali. Sinéad O'Connor |
|
Danes 42-letna Sinéad Marie Bernadette O'Connor, kot je pravo ime pevke in glasbenice, se je na odru pojavila nekaj minut čez 22. uro. Bosa, s svojo značilno "fantovsko" pričesko in majico z napisom Sinner (Grešnica) je koncert otvorila z naslednjimi besedami: "Zdravo. Upam, da boste po koncertu lahko sladko zaspali." In res, vzdušje je ustrezalo povedanemu. Poleg umirjenega bitja njene glasbe je vse v nastopu delovalo zelo neobremenjeno, na trenutke celo malce okorno, saj je občasno izgledalo, kot da bi šlo zgolj za priprave in ne za pravi koncert. Tonskega mojstra bi kmalu lahko vzeli kar za enakopravnega odrskega člana, saj se je na odru pojavljal (pre)pogosto. Glavni vzrok je bilo redno menjavanje inštrumentov, ki se jih je trio posluževal med vsakim komadom.
Koncert bi skoraj lahko razglasili za akustičnega, saj je vseboval vse elemente akustičnega nastopa s to razliko, da je Sinéad "brenkala" na električno kitaro. Brez ritem sekcije (baskitara, bobni) je glasba temeljila na električni in akustični kitari, flavti in klaviaturah. Slišali smo lahko precej komadov s skoraj dvajset let starega albuma I Do Not Want What I Haven’t Got (The Emperor's New Clothes, I Am Stretched On Your Grave, Three Babies, Black Boys On Mopeds, Last Day Of Our Acquaintance) ter delček z zadnjega, osmega studijskega z naslovom Theology (Something Beautiful). V smislu prepoznavnosti je izstopal komad Nothing Compares 2 U, ki si je prislužil največji in najdaljši aplavz. Odigrala je en dodatek ter se skromno poslovila.
