Parni Valjak je ob 30-letnici delovanja (začetek ustanovitve so zapisali v letu 1975) potreboval oddih. Zdaj po komaj petih letih so spet nazaj. Lahko bi rekli, da je bila odsotnost komajda opazna oziroma je delovala tako, kot da bi v tem času ustvarjali nov album in ne imeli koncertov.
Zgodba Plavega orkestra je v tem primeru drugačna, saj je bila njihova pavza več kot še enkrat daljša, vrnitev pa zato večja in ekskluzivnejša. Ne glede na to pa so za nostalgično populacijo na trenutni glasbeni sceni Parni Valjak prijetna in osvežilna poživitev, ki bo marsikomu precej pomenila.
Da glasbeno ime na naših tleh uživa velik ugled in spoštovanje, ni presenečenje niti novost, zato ni bil izjema niti zadnji koncert. Velik pomen jim je tokrat v Hali Tivoli pripisala polna dvorana.
Vokalist Aki Rahimovski, ki je večkrat izjavil, da med rodno Hrvaško in Slovenijo ne vidi razlike, je tudi tokrat dodal eno v tem stilu. Pred petimi leti smo rekli Nikoli več, in dodal, Lepo je biti spet doma.
Pa kaj ne bi bilo, če imaš "doma" toliko podpornikov, kot jih imajo oni. Kot dokaz tega je podatek, da se je Aki že prejšnjega večera potikal po Ljubljani, in sicer je "zalutal" v klub K4. Na koncertu je bil legendarno zabaven in prepričljiv, pozornost je v drugem delu koncerta zbujal tudi z majico Too much sex makes your eyes go fuzzy (Prevec seksa ti zmeša oči).
Na tribunah so ljudje sprva še sedeli (mogoče bi se podobno zgodilo tudi na parterju, če bi imeli to možnost), na polno se je začelo po nekaj uvodnih komadih. Zgodnji začetek (ob pol deveti uri) se je zavlekel v tri ure. Koncertni stari mački so po pričakovanju ponudili vse najboljše momente, postopno so stopnjevali tudi napetost in ponujali vedno večje hite. Uvodni del je minil brez večjih uspešnic, začelo se je z Dođi ter nadaljevalo s komadi, kot so Gledam je dok spava, Prokleta nedelja, Sve još miriše na nju, Ljubavna, U ljubav vjerujem, Gdje je ljubav ter Jesen u meni, ki so jo izvedli v dodatku koncerta. Fascinantno in imenu primerno je bilo dejstvo, da nekaterih pesmi Akiju niti ni bilo treba odpeti. Komad Uhvati ritam je sprožil kolektivno plapolanje rok cele dvorane, kar je ustvarilo zanimiv efekt. Pri tem komadu se je v ospredje postavil tudi bobnar Dražen Šolc, ki je imel svojo solistično točko. Kot novi komad, s katerim so v medijih napovedali tudi novo ploščo, smo lahko slišali Nakon svih godina.
Napis Hope, peace, love, believe, faith (upanje, mir, ljubezen, verjeti, vera), ki se je na velikem platnu kot vizualija pojavil med koncertom, bi lahko bil prispodoba za njihovo glasbo. S poudarkom na ljubezni, zaščitnim znakom in večno temo njihovih besedil. Najpogostejši stavek Akija je bil tako temu primerno Volimo vas, kar glede na PV repertoar niti ni presenečenje. Ljubezenske pesmi so namreč sestavljale približno tri četrtine njihovega repertoarja. Ljubezenski odgovor pa so navsezadnje dobili tudi od ljudi, od katerih so se polni zanosa in ganjenosti poslovili nekaj čez enajsto uro.
