Veliko filmov in malo gledalcev, bi lahko rekli za 11. Festival slovenskega filma, ki se je končal v soboto, vendar pa velika količina filmov v tekmovalnem sporedu še ne pomeni velike kakovosti.
Toliko nagrad kot okusov
Kritiki so za svojega favorita izbrali Lajf Vita Tauferja, ki meni, da so filmski kritiki bolj prijazni kot gledališki, občinstvo Prehod Borisa Palčiča, žirija Pokrajino št. 2, v katero se je do konca večera nakapljalo malo morje vesen, Stop pa za Stopova igralca leta Renata Jenčka (Lajf) in Marjuto Slamič (Za vedno).
Ljubljenec festivalskih nagrad Jan Cvitkovič je ob prejemu vesne za najboljši kratki film izkoristil priložnost za simbolično brco odhajajoči oblasti, Dušan Kastelic, dobitnik vesne za najboljši animirani film, za to, da se je še enkrat zahvalil ženi za potrpežljivost, voditelja večera Blažka Müller Pograjc in Primož Ekart pa za vračanje v filmsko preteklost.
Da so bile v ospredju nagrade in ne glamur, pa priča že dejstvo, da je bila edina zvezda večera dobitnica vesne za stransko vlogo Maja Martina Merljak, ki je žirijo in po odzivih sodeč tudi publiko prepričala s sproščeno odigranimi prizori seksa v Pokrajini št. 2.
Intervju z Mihom Hočevarjem, predsednikom strokovne žirije.
Dejali ste, do se v tekmovalni spored uvrstili tudi filmi, ki tja ne spadajo. Koliko jih je dejansko spadalo tja?
Zdaj smo se morali ukvarjati s tem, da vse pogledamo, tako da smo se bolj ukvarjali s tem, kaj je za nagrajevati. Noben film ni bil ignoriran, vendar je bilo res veliko filmov, ki ne spadajo v tekmovalni spored. Tisti, ki so dobri, pa imajo izjemne kvalitete.
Kritiki so za najboljšega izbrali drug film? Se okusi žirije in kritike razlikujejo?
Tukaj ne gre za okuse, temveč tudi drugačno strokovnost. V žiriji smo iz vseh vetrov, tam pa so samo filmski kritiki. Mi moramo nagraditi več filmov in posamezne avtorske prispevke v teh filmih, oni pa iščejo en film, ki bi ga bilo smisleno nagraditi z njihovega kritiškega pogleda. Kritiki pa so, saj veste, kako, vedno malo posebni.
Kaj pa pravite na Lajf Vita Tauferja?
Imam izjemno močne pomisleke, ker je ostalo v filmu preveč gledališkosti, v smislu neizpiljenega dialoga, ki je preveč gostobeseden, tudi montaža ni šla do konca, imamo predolge prizore ... Predvsem pa me moti to, da igralke pri 30 letih igrajo 16-letnice, in sicer zato, ker to filmu jemlje realističnost. Nekdo je rekel, kako bi zgledal film Kids (Mularija), če bi ga igrale 30-letnice. Seveda so svoje vloge opravile sijajno, saj so dobre igralke, ampak to meni film popolnoma razsuje.
Ste si bili v žiriji enotni o zmagovalcu?
Absolutno. Skoraj vse rešitve smo sprejeli s konsenzom in nikjer ni bilo kakšnih močnih trenj.
Vito Taufer o očitkih filmu, da 30-letniki igrajo najstnike.
Gledal sem ogromno takšnih ameriških filmov in ni bilo nobenega problema. Kids je film druge sorte in govori o drugačnih rečeh. Film je vendarle fikcija, razen če ni dokumentarni film. Govoril sem z marsikom iz publike, pa tega ni opazil, če je, pa to potem pozabiš.
