Kdaj sta se pravzaprav glasbeno povezala, kako se je vse sploh začelo?
Urša Golob: Začela sva takoj potem, ko sva odšla iz prejšnjega benda. Takrat sva doma začela ustvarjati zadeve in kupovati opremo. Na začetku je šlo malo bolj počasi, potem pa sva kakšni dve leti in pol nazaj začela malo bolj resno, začel je nastajati material, s katerim se zdaj predstavljava na CD-ju.
Opreme se lotevata na način »Do it yourself (Naredi sam)«. Kaj to pravzaprav pomeni (ideje) in od kod vsa mašinerija?
Rok Pezdirc: Večina opreme je serijske, torej sinti in ostalo, je pa res, da so vsi inštrumenti, ki jih imava rabljeni, kupiva jih preko eBaya, Bolhe. Imava tudi nekaj inštrumentov, ki jih predelava sama. Gre za celo sceno predelovanja instrumentov (circuit bending), ki sem jo odkril na internetu in se ukvarja s predelavo otroških sintesajzerjev, raznih ritem mašin s konca 80-ih let in podobnih elektronskih naprav. Gre za to, da elektronsko vezje predelaš na tak način, da iz instrumenta izvabiš razne nove zvoke, ki jih prvotno ni bilo, včasih je to naključen hrup, lahko pa tudi kaj bolj muzikaličnega. Uporaba teh predelanih naprav je najbolj slišna pri pesmi Random Logic.
Rok PezdircTudi filme snamemo s spleta brezplačno pa kino dvorane niso zaradi tega propadle.
Na radiu študent so vajin album Hello, Yes razglasili za najboljšega prejšnjega leta, revija RSQ pa vaju je uvrstila na 3. mesto takoj za Siddharto in Elvis Jacksoni. Kakšni so bili občutki?
U&R: Super.
R: Takoj sva bila zadovoljna, do poletja se je polegel tisti prvi »bum«, ko sva izdala CD se, proti koncu leta pa so naju spet opazili, kar je vedno dobrodošlo. Tudi s koncerti sva začela, skratka fino nama je.
Hello, Yes? je minimalistična zgodba, prenapolnjena z vajinimi idejami. Od kod ideje? Nekateri pravijo, da jih nekaj sega v vajino glasbeno preteklost, v rockerske vode.
U: Tudi recimo, saj so že takrat prevladovali isti glasbeni vplivi kot zdaj.
R: Kar se mogoče pozna od prejšnjega benda je sam pristop h glasbi, ki sva ga ubrala. To, da se glasba izvaja v živo, imaš nek nabor inštrumentov in delaš glasbo, jo projeciraš in izvajaš v živo. To je bližje rockerskemu pristopu kot pa elektronskemu, tudi same strukture komadov so bližje pop glasbi kot tipični elektronski.
Kateri glasbeni vplivi pa vaju navdihujejo?
U: Od Radiohead, Explosions in the Sky do Apex Twin.
Kar nekaj recenzij je bilo spisanih na račun albuma. Zdaj, ko vajin album šteje že skoraj eno leto, glasbeno sta še malo bolj dovršena, na kratko, vajina recenzija Hello, Yes?
R: To je bil zaključek nekega obdobja. Tisto, kar sva bila zmožna takrat spraviti iz sebe sva zapakirala v solidno celoto. Mogoče na začetku nisva bila čisto prepričana vanj, vedno rabiš neko potrditev še od drugih, vendar sva sčasoma videla, da sva dobro naredila.
R: Pogosto se prepirava prav zaradi glasbe, npr. v času nastajanja komada. Drugače pa vedno na koncu najdeva kompromis. Oziroma, če je nekaj res dobro, je dobro obema.
Kdaj pa delata glasbo?
U: Zadnje čase manj, prej sva ob vikendih, pa tudi med tednom pri njemu doma, kjer imava studio. Ko sva skupaj, se odločiva, kaj bova delala.
R: V eni sobi delava glasbo, v drugi gledava film.
Torej gledata film in se na lepem odločita: O, zdaj bi pa ustvarjala kaj?
R: Ne, ponavadi se zmeniš.
U: Zmeniš se en dan prej. Nisi omejen npr. ob četrtkih od 8h do 10h, kjer imaš rezerviran prostor in imaš tam vaje. Bolj sproščeno je.
Rok, dejal si, da »Ne moreš izdati CDja in čakati, da ljudje pridejo na koncert«. Kaj vse je (bilo) potrebno, da je na voljo vajin album, da sta nastopila po Sloveniji in da danes sedita tu?
R: Izdala sva prvi CD, zato sva bila v tem dokaj nova. Nekako sva vse odkrivala sproti. Naredila sva CD, se poskusila čim bolj potruditi za sam izdelek, potem pa sva iskala kontakte za recenzije, pošiljala izdelek okrog, največkrat je bilo treba poslati dva, tri e-maile, da se je kdo zganil, saj gre za nov bend, ko pa so zagrabili, ko je ven prišlo par recenzij, so se tudi drugi sami ponudili, če lahko napišejo recenzijo, začeli so naju klicati za koncerte. Od takrat naprej se tudi za to nisva več sama pozanimala, vse je skupaj nekako steklo.
Mislita, da sta s tem, kar sta naredila, potegnila tudi druge?
U: Če ne drugega, so začeli odkrivati, da obstaja tudi drugačna glasba, upam, da smo tudi kakšne take pridobili.
R: Midva pričakujeva še kakšen podoben bend, inovativen po svoje.
Rok PezdircČe sva midva zelo obskurna pri nas, bi bila v Angliji Siddharta.
Urša k NWS prispevaš svoj vokal. Rok, si kdaj pomislil, da bi ga tudi ti prispeval? Sta morda kdaj že posnela kaj, kjer sta pela oba?
R: Ne, je pa Urša pomislila, da bi (smeh).
U: Sem jaz velikokrat pomislila, pa se Rok nikoli ni dal.
R: Jaz prepevam Urši samo v avtu in samo na izbrane komade.
U: Mogoče zdaj, ko imava vokoder, mogoče bo sedaj kaj pel.
Kaj pa videospoti? Bi se lotila tudi tega projekta?
R: Midva bi se lotila pa nekako ni časa za vse, sigurno bi hotela aktivno sodelovati, če ga že ne bi naredila sama.
Za katero pesem pa bi ga naredila?
R: Skoraj za katerokoli, za vsako bi se našla ideja.
U: Audiorape, ker je med ljudmi najbolj popularen.
Razmišljata o naslednjem albumu?
R&U: Ja, zagotovo, ko bo material posnet.
Koliko materiala je že posnetega in koliko ga je v vajinih glavah?
R: Nič še ni posnetega, v glavah pa ga je veliko.
U: Plošče namreč ne snemava sproti.
R: Snemalo se bo sproti kdaj pa bo CD pa ne vem.
U: (smeh) Pogledava se bolj malokrat, razen če gre kaj narobe. Veliko je odvisno od publike, kje igraš in vsega skupaj.
R: Ko sva bila v Menzi je bilo do zdaj vedno dobro vzdušje, tam so dobri koncerti. Tudi sam ambient ti da nekaj, publika nekaj, odvisno je tudi od volje pred, med koncertom, ipd.
Kaj pa festivali? Kakšna je razlika med festivalsko in klubsko publiko?
R: Na festivalu je bolj mešana publika ker je več programa.
U: Festivali, na katerih sva bila, so bolj rockerski. Na takšnih festivalih se npr. zvrsti osem bendov in ti si v bistvu edini, ki ni v tej sceni.
Kaj menita o glasbeni sceni pri nas?
R: Da ima veliko potenciala. Kar se mene tiče je vsaj klubska infrastruktura odlična. Toliko kot imamo mi mladinskih centrov in prostorov za igrat, jih po mojem nima noben. V Beogradu, kjer sva bila, v Srbiji mladinski center sploh ne obstaja. Mogoče je pri nas problem v vodstvu teh centrov, ker niso tako glasbeno izobraženi, kar pa se tiče ponudbe pa mislim, da se tudi razvija. Vsaj v Ljubljani.
V nekem intervjuju sta dejala, da ste se s kolektivom neodvisne založbe Cheap Tunes Records dogovorili, da boste vso glasbo tudi v prihodnje ponudili brezplačno. Zakaj menita, da je v tem prihodnost?
R: Ker te tako lahko sliši več ljudi. Zadnjič sem se spomnil primerjave, da tudi filme snamemo s spleta brezplačno pa kino dvorane niso zaradi tega propadle. Ponujajo neko višjo kvaliteto in tako jo tudi mi. Glasbo damo brezplačno na internet, prodajamo pa fizični izvod albuma, kjer se potrudimo pri dizajnu in izvedbi, da gre za neko dodano vrednost sami glasbi.
U: Saj to je postalo globalno. Poglejte Madonno, saj ona ne služi s prodajo cd-jev, ampak s koncerti. Važno je, da čim več ljudi pozna tvojo glasbo, to je namen.
Kaj pa menita o zgodbi Siddharte? Mislita, da bi bili v Angliji kdaj to, kar je pri nas?
R: Mislim, da pri nas v večini ciljamo na neko retro sceno. V tujini je moderen retro izpred 20-ih let, pri nas pa izpred 10-ih let, ravno obratno kot v Angliji. Če sva midva zelo obskurna pri nas, bi bila v Angliji Siddharta.
Kdaj vaju lahko spet pričakujemo na odru in kje?
U: 3. Februarja v klubu K4, na tematskem večeru Pralnica 2. ki ga organizira kolektiv Zavod Kru, karta pa bo 3 evre. 19. Februarja nastopiva v Rdeči Ostrigi, v Škofji Loki.
Pa vama koncert vzame veliko časa?
R: 8-9 ur ti vzame vsak koncert.
U: Ker moraš biti tam veliko prej. Na festivalih pa še dalj časa. Če si zadnji na vrsti, moraš na tonsko vajo priti že ob 16h in si tam lahko do 4h zjutraj.
Kakšne so vajine nadaljnje ambicije? Muzikalno ali kakorkoli drugače.
U: Ko naredim diplomo, si želim službo in 8-urni delavnik.
R: Moje so dokončati študij, nadaljevati z New Wave Syria in Cheap Tunes Records pa še kaj se bo našlo sproti.
