Ali res, kot ste zapisali na blogu, samo afne guncate in gledate filme?
Ne, afen ne guncam. Moram pa gledati veliko filmov, kar jaz počnem že od 10. leta in mi ne predstavlja nobenega problema.

Kdo vam pomaga pri izbiri filmov?
Filme, ki so na Liffu, sem videl, seveda pa jih, če je na Liffu 100 filmov, pogledamo jaz in člani programskega odbora od 500 do 600. Moj okus se najbolj izriše v sekciji Perspektive, drugi ekstrem pa so Predpremiere, ki so bolj sekcija slovenskih distributerjev, ker damo v program to, kar nam oni ponudijo. Marsikatere filme pa tudi zavrnemo.

Predpremiere so torej odvisne od distributerjev ...
Seveda, ker je to edina sekcija, ki je sestavljena izključno iz filmov, ki so že odkupljeni.

	Komuna je absolutno najbolj obiskana kinodvorana med festivalom in res ne bi smela izdihniti.

V predpremierah bo na primer Gomora. Je v tej sekciji na primer tudi novi film Clinta Eastwooda Changeling?
To je tipična situacija, ko smo odvisni od distributerja. 80 odstotkov programa Liffa delamo mi - mi kontaktiramo agenta in prosimo za film, in če je na voljo, ga dobimo. Pri večjih filmih, še posebno ameriških, pa se, še preden je film posnet, ve, kdo je distributer za Slovenijo, in ta ima zanj eksluzivno pravico. Mi se lahko postavimo na glavo, če hočemo imeti film Eastwooda, ki je bil v Cannesu, pa ga ne bo, če se zanj ne odloči slovenski distributer. Pri velikih filmih so vedno kakšni, ki bi jih želeli imeti, a jih nimamo.

Kaj pa bomo imeli?
Gomora je najbolj vroč film jeseni, imamo canskega zmagovalca Razred, berlinskega zmagovalca Elitni vod. Velikih ameriških filmov letos ni veliko, ker se pozna stavka scenaristov, po drugi strani pa se studijskih filmov tudi sam malo izogibam. Liffovska publika je zelo specifična in kar ne mara gledati mainstreama. Lani sem se blazno metal za dvema filmoma, Michaelom Claytonom in dramo V dolini Elaha, ki sta bila pozneje nominirana za oskarja, a ni bilo posebnega obiska. Veliko bolj so uspešni filmi, za katere si nikoli ne bi mislil, da bodo vroči. Vsako leto so presenečenja, vsi pa tudi vemo, da bosta letos napolnila dvorane film Emirja Kusturice Maradona in Shine a Light Martina Scorseseja.

Je ljubljanska publika zahtevna?
Poznam ljudi, ki si zaradi Liffa vzamejo teden dopusta. Očitno nahrani potrebo ljudi po mainstream art filmu, kot jih snemajo Mike Leigh, Aki Kaurismäki, Jim Jarmusch. Vedno znova me preseneča, da so najbolj obiskana sekcija Predpremiere, ki bodo tako ali tako prišle v kino.

Glede na to, da si publika očitno želi malo bolj bizarne filme, ste morda razmišljali, da bi razširili sekcijo Ekstravaganza in Proti vetru?
Ekstravaganca je bila lani blazno lepo obiskana. Letos je zelo ekstremen film Otto, gejevski zombi, pornografski horor film, nemško-kanadska koporodukcija legendarnega Brucea LaBrucea, ki je bil že v preteklosti na Liffu.

	Predpremiere sestavljajo izključno že odkupljeni filmi, med njimi so letos Shine a Light Martina Scorseseja, canski zmagovalec Razred in berlinski zmagovalec Elitni vod.

Je več seksa ali več krvi?
Ponekod je več seksa, ponekod je več krvi, ni pa Ekstravaganca samo nasilje in seks, ampak nekaj drugačnega. Imamo švedski film, ki ni tako ekstremen, je pa zelo zanimivo prikazana ljubezenska zgodba med najstnikoma.

Kaj pa azijska produkcija?
Letos je, presenetljivo, vsaj v tem segmentu ni, ker enostavno ni bilo filmov. Občutek imam, da evropski festivali zadnji dve leti potiskajo neevropske filme ob stran.

Zakaj?
Zaradi strahu pred kapitulacijo evropskega filma.

Potem na japonski ammbasadi, od koder ste ravnokar prišli, niste lobirali za japonski film?
Seveda sem lobiral (smeh). Saj japonske filme imamo letos. Bil sem blazno razočaran, da nimamo nobenega korejskega filma, ki resda ni več tak modni trend, kot je bil pred petimi leti, ampak vendarle. V vsem letu sem na festivalih videl dva korejska filma. Eden, špageti vestern po azijsko, ki sem si ga želel, ni bil na voljo, drugi pa mi ni bil všeč.

Katera država je najbolj zastopana v Perspektivah?
Mislim, da nima nobena nima več kot dva ali tri filme, vedno pa sta dominantni Amerika in Francija.

V Fokusu je letos katalonski film. Kaj je značilno zanj?
Fokus je sestavljen tako iz starejše generacije iz 70. do novih avtorjev. Gre za zelo zanimive avtorje, ki delajo vizualno kontemplativne filme z impozantno fotografijo. Znajo biti zelo minimalistični, z malo dialogov in dolgimi kadri, kar ima, kot sem ugotovil, liffovska publika zelo rada.

Kratki filmi in krajši festival

Kratki filmi bodo letos prikazani v tekmovalnem sporedu, med njimi tudi trije slovenski. 12. november je dan za začetek festivala, ki bo trajal 12 dni, torej tri dni manj kot lani. Zmaj, nagrada občinstva namesto zlatega koluta, ki pomeni odkup filma.

Letos bodo v tekmovalnem sporedu tudi kratki filmu. Samo tuji?
Ne, tudi slovenski, mislim, da celo trije, Vučko, Agape in Vsakdan ni vsak dan.

Bodo na ogled kot predfilmi?
Posamično bodo kot predfilmi raztreseni po festivalu, bosta pa še dve projekciji, na katerih bodo predstavljeni samo kratki filmi.

Komuna bo odprta samo med Liffom. Kako gledate na to, da jo bodo morda zaprli?
To bi bila katastrofa, ker jo imajo ljudje radi. Je absolutno najbolj obiskana kinodvorana med festivalom in res ne bi smela izdihniti. Preseneča me, da so prej kot Kinoklub Vič zaprli Komuno, ker ima slednja vendarle boljšo lego, ampak jaz lahko sodim glede na obisk na Liffu.

Kaj bi se zgodilo, če naslednje leto ne bi bila več odprta?
To bi predstavljalo velik problem, ker je v mestu premalo dvoran. Ko so odprli Kolosej, je bil eno leto Liffe tudi tam, a ni bilo obiska. Izkazalo se je, da liffovska publika ne hodi v Kolosej.

Vi tudi ne?
Jaz hodim, imaš pa ljudi, ki so ideološko predisponirani. Poznam veliko ljudi, ki pravijo, da še niso bili v Koloseju, in ti dostikrat ne vidijo filmov, ki so dobri, ker igrajo samo tam. Za nas je bila izjemno dobra novica, da so odprli Kinodvor.

Kaj mislite o Jelki Stregel kot direktorici Filmskega sklada?
Ja, lepo.

Lahko pričakujemo, da boste čez deset let vi direktor FS?
To je pa ena služba, ki se je ne želim. Preveč je stresna.

	Festival žal ne najde svojega deleža v mestni finančni pogači. Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma

Preveč na prepihu?
Ja. Tako bom rekel: en sam direktor je zdržal cel mandat, pa nihče ni želel biti direktor še drugič. Vsi upamo, da bo to nekega dne postala normalna služba, ampak doslej je bilo vedno precej turbulentno.

Na Festival slovenskega filma boste šli?
Bom videl. Veliko filmov sem že videl.

Bo na Liffu na ogled kak slovenski celovečerec?
Poleg kratkih bo Za vedno Damjana Kozoleta.

Ker je dober?
Ker je zanimiv. Je lep primer filma, ko se režiser kljub vsem preprekam ne vda v usodo, ampak vzame kamero in posname film v lastnem stanovanju. Tudi zato se mi zdi vreden pozornosti. Skoraj polovica slovenske kinematografije temelji na entuziazmu. Če bi vsi čakali na denar od sklada, polovica filmov ne bi bila sproduciranih.

Na Liffu pa ni težav z denarjem? Koliko imate sicer proste roke?
Proračun Liffa v veliki meri temelji na prodaji vstopnic, med 60 in 70 odstotki. Dokler delamo dobiček, imam povsem proste roke.