Najraje gledamo čustveno nabite zgodbe

Pogovarjali smo se z režiserjem in scenaristom filma Markom Naberšnikom.

Če se spomnite časa, ko ste snemali Petelinji zajtrk - kako bi opisali izkušnjo?
Snemanje celovečernega filma je izjemno naporen in dolgotrajen proces. Že časovni okvir, v katerem nastaja film, je preizkušnja sama zase. Film sem tako ali drugače pripravljal od leta 2003, ko sem pričel s pisanjem scenarija. Potem so sledili razpisi, dodelava scenarija, produkcijski in finančni načrt, rezervacija tehničnih sredstev, sestavljanje ekipe, vaje z igralci, gradnja scenografije na terenu, zatem pa še montaža slike in zvoka. V tem delu sem zelo užival, priznam pa, da sem bil po končanem "maratonu" izčrpan. Kljub temu je film magična izkušnja in niti sekunde ne bi razmišljal, ali bi se znova spustil v ta proces. Pogoj pa je, da imam v rokah dober scenarij.

© Spletna stran filma.

Kakšen je bil občutek na posebni predpremieri filma v Gornji Radgoni?
Gledalci v Gornji Radgoni so do zadnjega napolnili kinodvorano in vzdušje je bilo izjemno. Bilo je veliko smeha, kar me veseli, saj ima film poleg melodramatičnih trenutkov tudi veliko zabavnih prizorov. Po projekciji nas je župan povabil v prenovljeno družabno središče in nas pogostil z izbranim vinom. Druženje po projekciji je bilo prisrčno in ekipa se je v mestu zadržala precej dolgo.

Je pri snemanju sodeloval tudi avtor literarne predloge, po kateri je nastal scenarij, Feri Lainšček?
Feri je sodeloval v začetni fazi pisanja scenarija in imel je tudi en snemalni dan. V prizoru je sicer zelo kratek čas, a dovolj, da sem ga ovekovečil in mu na ta način izkazal spoštovanje. Zelo sem mu namreč hvaležen, da mi je zaupal roman Petelinji zajtrk za celovečerni prvenec, saj bi lahko bilo tudi drugače.

Zakaj ste za svoj filmski prvenec izbrali ravno Lainščkov roman?
Roman Petelinji zajtrk je zelo duhovit, poln zanimivih oseb, je ljubezenska zgodba z jasnim zapletom in tukaj je še fatalna lepotica, pop pevka Severina – vse to je vplivalo, da sem v romanu zaznal možnosti za atraktiven film. Film je bil premierno predvajan na filmskem festivalu v Sarajevu, kjer ste bili posebni gostje.

Ste si želeli, da bi Petelinji zajtrk pokazali v tekmovalem programu?
Filmski festival v Sarajevu je letos gostil 176 filmov v trinajstih različnih sekcijah. V tekmovalnem programu jih je bilo samo deset. Res je, da je lepo biti del tekmovalnega programa, a festivalsko vzdušje je potrebno gledati kot celoto, saj bi bila predstavitev samo desetih tekmovalnih filmov skromen dogodek. Z organizatorji festivala smo se odločili, da film predstavimo kot svetovno premiero in iz tega naredimo promocijski dogodek. Izkoristili smo vzdušje filmskega festivala v Sarajevu, ki je izjemno, in film predstavili širši javnosti. Tako smo filmu zagotovili določeno pozornost za popotnico po kinematografih. To je bil naš osnovni namen.

Vas moti, da se v medijih o filmu veliko piše tudi zato, ker ima v njem manjšo vlogo Severina? Kako ste Severino sploh pridobili v ekipo Petelinjega zajtrka?
Dejstvo, da se o filmu govori zelo veliko tudi zato, ker v njem nastopi Severina, je dobrodošlo tako za nas kot tudi zanjo. Zavedamo se, da je sodelovanje Severine velik magnet za gledalce in hvaležen sem ji, da mi je zaupala in privolila v sodelovanje. Severina v filmu igra sanjsko žensko, v katero je kot oboževalec zaljubljen glavni junak Gajaš. Ko se ponudi priložnost, da jo spozna v živo in obišče njen koncert, je njegovo navdušenje brezmejno. Severino smo v sodelovanje prepričali s profesionalnim pristopom, pripravljeno snemalno knjigo, pomagal pa je tudi Saša Lošić, ki se s Severino dobro pozna in je za film Petelinji zajtrk napisal vso avtorsko glasbo.

© Spletna stran filma

Mislite, da ljudje v resnici najraje gledamo s čustvi nabite zgodbe o malih ljudeh, le da tega marsikdo noče priznati?
Ljudje predvsem radi gledajo čustveno nabite zgodbe. Ali te pripovedujejo o običajnih ljudeh ali zgodovinskih osebnostih, je nepomembno. V preteklosti so gledalce prepričale številne in zelo raznolike stvaritve, od intimnih zgodb do spektaklov. Recepta za zelo uspešen film zares ne pozna nihče. Kaj je potrebno, da nek film postane velika uspešnica, je skrivnost, ki jo želimo odkriti vsi filmarji. Dobra zgodba pa je vsekakor prvi pogoj, ki mora biti uresničen, ni pa edini.

Vaš komentar ob vseh peripetijah, ki jih imate slovenski filmarji s Filmskih skladom?
Svoje mnenje sem javno izrazil po projekciji filma Petelinji zajtrk na festivalu v Portorožu. Čutil sem, da je prav, da se opredelim. Stati ob strani in tiho čakati, da boš mogoče dobil denar in lahko snemal svoj film, se mi v situaciji, kakršna je trenutno v slovenskem filmskem prostoru, zdi sebično. Razlog za spor med filmsko stroko in Filmskim skladom tiči v jeseni leta 2006. Takrat je bil uspešno izveden in zaključen razpis za filmsko produkcijo v letu 2007. Kljub temu je takratni nadzorni svet s Stanetom Malčičem in Igorjem Prodnikom na čelu razpis razveljavil in odstavil takratno direktorico Ireno Ostrouško, kar je sodišče kasneje spoznalo za odločitev brez pravne podlage. In tako se je začelo zapletati. Smo meseca oktobra 2007 in produkcija za letošnje leto še vedno ni dorečena, čeprav je bila v resnici odločitev o tem sprejeta že lansko leto. Takšno početje vodi v negotovost med filmskimi avtorji in vsi se sprašujemo, čemu služijo zakonski akti, če jih odgovorni zanje ne upoštevajo. Filmski sklad ni privatno podjetje in z denarjem, ki ga ima, bi moral poslovati po zakonskih določilih. Upam, da se bodo razmere kmalu uredile, saj zastoj tekoče filmske produkcije ne koristi nikomur.

Že imate filmske načrte za naprej ali puščate času čas?
Trenutno puščam času čas. Tudi zaradi zmede na filmskem skladu. A to ne pomeni, da mirujem. En del mene bo vedno sanjal o filmu in koval načrte za prihodnost. Konec koncev gre za poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem, kljub težavam, s katerimi se soočamo.