"Nismo punk, smo pravi indie"

Na glasbeni sceni ste že skoraj desetletje. Za današnje bende ni ravno pogosto, da ostanejo toliko časa skupaj. Kakšna je vaša formula za trajnost?
Ena od skrivnosti našega uspeha je ta, da se res dobro razumemo, zato nam ni težko skupaj preživljati veliko časa med snemanji, turnejami. Radi igramo v tem bendu, zato ni nobenega razloga, da bi razpadli.

Kar pet članov The Thermals je označenih kot "nekdanji". Ste z njimi ohranili (prijateljske) stike?
Sprli smo se z Jordanom, našim prvim bobnarjem, ker je hotel imeti bend le za hobi, turnej pa kar se da malo. S Kathy pa sva hotela imeti bend kot resno "službo" in ker sva v to skupino vložila že toliko truda, da smo prišli do določene točke, se nisva hotela ustavljati. Hotela sva, da The Thermals postane(jo) najino življenje in to sva tudi uresničila. Večina nekdanjih članov (Caitlin, Ben, Joel) je bila le začasnih, le za nekaj turnej, vendar imamo z vsemi še vedno stike.

Prodajajo vas kot "indie punk". Ali je lahko bend danes sploh še "punk" in ali se vam ne zdi, da je beseda "indie" danes že popolnoma izgubila prvotni pomen?
Ne vem, kdo nas prodaja kot "indie punk", vendar to ni izraz, ki ga uporabljamo mi. Sami se nikoli nismo označili kot punk, saj nam ne ustreza. Punker je tip z irokezo in usnjeno jakno – gre za imidž, ki je tako zastarel, da bi moral biti v muzeju. Punker je lahko tudi zaporniška "bitch". Mi smo alternativni bend, kot Nirvana in Sonic Youth. Smo pa tudi "indie" in to v pravem pomeni besede, ker smo pri indie (neodvisni) založbi.

Kathy, ste tudi bobnarka pri skupini All Girl Summer Fun Band (AGSFB). Prej ste omenjali popolno predanost The Thermals. Kaj se potem zgodi, ko se poti teh dveh bendov prekrižata? AGSFB je nastala leta 1998, The Thermals pa leta 2002. Z obema bendoma smo šli na skupno turnejo leta 2004 in smo dobri prijatelji, sicer pa se naše poti, z omenjeno izjemo, ne križajo. Z AGSFB pravzaprav nismo veliko koncertirali, z The Thermals pa smo veliko nastopali že od samega začetka in to je bilo v času, ko smo se z AGSFB že ustavljali. Drugi dve članici benda imata zdaj že otroke, jaz pa še vedno živim rockenrolovsko življenje. Sem zelo srečna, da je bilo moje življenje uravnoteženo in da sem lahko polno zaposlena z The Thermals, hkrati pa vsake toliko počnem kaj z AGSFB.

V eni od pesmi kritizirate katoliško Ameriko. Česa pri Ameriki ne marate in kaj imate pri njej radi?
Pri Ameriki ničesar ne sovražimo. Smo pravi patrioti v tem smislu, da za svojo državo in njene ljudi hočemo le najboljše, vendar ne na račun drugih držav. Amerika je moja najljubša država in nikjer drugje ne bi raje živel. Tudi Evropo imamo radi, vendar jo poznamo le s potovanj, saj tam nikoli nismo živeli.

Zadnji album Personal Life ste izdali lani – že načrtujete snemanje naslednjega? Boste vztrajali pri CD-ju ali se boste odločili za kak drug format – digitalni, vinilka ...?
Seveda, prihodnjo jesen bomo začeli pisati nove pesmi, ki jih bomo konec naslednjega leta tudi posneli. Če bo založba hotela, da izdamo CD, bomo izdali CD – vsekakor pa bomo izdali tudi vinilno ploščo, album pa bo na voljo tudi v digitalni obliki.

Raje igrate v manjših klubih ali na velikih odrih poletnih festivalov? Raje igrate v manjših mestih, kot je Celje, ali v glavnih mestih – kakšna je razlika?
Všeč nam je oboje. Na festivalih sicer res spoznaš veliko drugih bendov, kar je vedno kul, vendar je zabavno igrati tudi v manjših krajih, saj ponavadi tam publika bolj ceni koncerte kot v večjih mestih. V ZDA glavna mesta večinoma niso najboljša za igranje.

Katere glasbene skupine so na vas najbolj vplivale?
Ramones, Misfits, Guided By Voices, Eric's Trip, Breeders, Nirvana, Green Day in Weezer.