Prvi koncert ste odigrali v Ksetu. Je Kset še vedno sinonim za dobro alternativno glasbo?
Ida Prester: V Zagrebu se scena stalno menja. Obstaja mala sredina entuziastov in prostovoljcev, ki se trudijo. Pač spremljaš ljudi, ki so po tvojem okusu, in nas je odkril Mate, ki je takrat delal v Ksetu in je pravzaprav srce alternativne kulture v Zagrebu. Pred nekaj leti se je zaradi okoliščin odločil, da se iz Kseta preseli v SC (Studentski centar), ki je zdaj postal središče koncertnih dogodkov. Tu pa tam se v Ksetu še odvije kaj zanimivega, ampak večina dogodkov se je prestavila v SC.
Kaj pa Močvara?
I: Tam smo ravno zdaj, ko smo dobili MTV-nagrado, nastopili, ampak je bolj rezervirana za mlajšo publiko in za ska, reggae, punk, indie rock in post rock. Večji prostor je recimo tudi P.A.U.K, kjer se odvijajo večji dogodki. Za tiste, ki si želijo elektro, techno in disko zvoke, pa je najbolje, da gredo v Sirup. S tem sem pokrila večino pomembnih koncertnih prostorov v Zagrebu, poleg njih pa je trenutno izjemno popularna tudi Medika. To je pravzaprav edini skvot pri nas, ki je zdaj praktično legaliziran, saj ga je za nabiranje političnih točk na zadnjih volitvah potreboval Bandić, in ljudem tam zdaj pustijo delati. To je moj najljubši prostor.
Ste alternativni bend?
I: Pravzaprav pop, čeprav nihče izmed nas ne izhaja iz scene, kjer se je poslušalo Colonio oziroma pri vas Siddharto.
Jernej Šavel: Za alternativce smo pop, za pop pa alternativci.
I: Nikamor ne spadamo (smeh).
Kako ste začeli sodelovati s Prekmurci?
I: Nihče drug se ni hotel oblačiti v zlate kostume. Razmišljali smo, da Bosancev ne moremo pripraviti do tega, Srbov tudi ne, če se bo kdo tako oblačil, se bodo Slovenci (smeh). Ne, pravzaprav je to naključje. Imeti bend je kot imeti hemoroide – zelo krvavo, težko in boleče, saj se zasedba ves čas spreminja. Najtežje je bilo najti klaviaturista, ki nima velikega ega in lahko igra tudi z enim prstom.
J: Predlagal sem Kleemarja. Kmalu za njim je prišel še en Slovenec David, ki bobna.
I: Ja, Jerneja pa sem spoznala prek MySpacea.
Jernej, kaj pravi na vaše sedanje delo vaša bivša zasedba Psycho path?
J: Vsem se zdi to, kar delam, zelo dobro.
Med nominiranci za MTV-nagrado ste imeli hudo konkurenco: Darkwood Dub, Dubioza Kolektiv, Elvis Jackson ...
I: Nismo pričakovali, da nas bodo izbrali. Morda so nas izbrali zato, ker k temu pristopamo sproščeno in je to ljudem fora. Vem, da nisem Aretha Franklin in da ne izgledamo kot Justin Timberlake, a smo iskreni.
Živite zdaj kaj bolj zvezdniško?
J: Zvezda je velika plinska stvar, ki po možnosti še pada. Seveda ne.
I: (Iz žepa potegne rdečo zvezdo iz blaga.) To je naključje, in to rdeča peterokraka zvezda (smeh). Živimo v državah, kjer ni zvezd. Pri nas so zvezdniki politiki, njih se varuje in imajo telesne stražarje. Ne vem, kako je pri vas, ampak mi hodimo na pivo z Miletom iz Hladnega piva, z ekipo T.B.F. ... To so vse neki bogci iz kvarta. Drugače imaš Ceco in potem dolgo ničesar. Včasih se srečam s Severino na kakšnih zabavah, ampak balkanski narodi smo majhni, tu ni slavnih.
J: Ida je skromna. Ona je v resnici slavna na Hrvaškem, ampak cenim to, da gre vseeno najraje na pijačo v skvot Medika, ki je kot Metelkova na svojih začetkih. Zaradi svojega dela pa je seveda veliko na rdeči preprogi.
Je pesem Moj dečko je gej postala nekakšna gej himna?
J: To moraš vprašati geje.
I: Všeč bi mi bilo, da bi postala rainbow hit, ampak pesem opisuje to, kar se mi je zgodilo, morda pa se je tudi tebi in komu drugemu. Ne bi se mi zdelo čudno, da bi se geji v tem prepoznali. Sicer pa se pri nas o tem ne poje, sploh ne ljudje, ki živijo od tega, da želijo zadovoljiti vse. Spomnim se, da so to peli že Idoli v 80., tudi Videosex je imel lezbo pesmi. Zdi se mi, da so se stvari spremenile regresivno.
Se je toleranca zmanjšala?
I: Vojna nas je zelo uničila. Mladi so danes 50-krat konservativnejši, kot so bili v 80. letih. Takrat je bil komunizem in nisi smel nič, a se je Davor Gobac na koncertih vseeno slekel in oblačil v žensko.
J: Če se sleče moški, je še vedno frajer, če se ženska, je pa nimfomanka ali kurba.
Punkerice so to prakticirale.
I: Problem je ta, da danes sploh ni žensk, ki bi se s tem ukvarjale na neki avtorski osnovi. Na Hrvaškem nimamo skoraj nobene zares močne ženske avtorice.
Ste se vi kdaj slekli na odru?
I: Na začetku redno, a so ljudje to napačno razumeli. Ko kar naenkrat postaneš kurba in lezbijka, se ti ne da več. Nočem, da moj bend sprejemajo izključno kot bend neke koze, ki je gola na odru.
J: Zdaj se na odru oblačimo (smeh).
Vaša estetika je estetika plastike, kiča. Reciklirate?
I: Seveda, vse, kar lahko, najprej zato, ker nimamo denarja, in drugič zato, ker je to večja finta.
J: Trgovin s poceni oblekami je toliko, če ti povem, koliko dá moški del zasedbe za svojo obleko – to je smešno. Finta pa je, da ravno v cenejših trgovinah najdeš dobre stvari. To so tiste konvencionalne trgovine, ne second hand shopi, ker na žalost je vse šlo v takšno perverzijo, da so second handi bistveno dražji od nekega H & M ali C & A.
V bistvu me zanima, koliko je Lollobrigida ekološko ozaveščena?
J: Igrati v bendu in biti ekološko ozaveščen – to ne gre.
I: Čeprav smo kostume naredili iz starih prtov (smeh), a plastičnih. So plastični, niso razgradljivi, so pa vsaj stari.
J: To z ekologijo.
I: Pozabi.
J: Ne pozabi, ampak govoriti o tem ... Imamo slabo mnenje o smetarjih, v bistvu jih stigmatiziramo, pa so edini ekologi v vsem mestu in državi, vse ostalo je šminka.
Volim te ko video, kompjuter, dvd ... je eno izmed vaših besedil. Je to največ, kar ljudje zmorejo v ljubezni?
J: To je najbolj bedna ljubezen, ki jo lahko imaš.
I: (smeh) Pač naštevaš stvari in paziš, da se rimajo.
Potem niste želeli biti družbenokritični?
I: Ne, ne pišem pesmi, ki so družbenokritične, ampak opisujem situacije v svojem življenju. Imela sem fanta, v katerega sem bila zaljubljena, in imela sva igro: Ljubim te kot mleko in kekse ... in potem sva pač nadaljevala z naštevanjem stvari, tu ni neke globine.
Pripravljate kakšne nove projekte?
I: Kako misliš? Shujšala bom.
J: Začeli smo delati novi album, a je MTV-nagrada naše delo malo ustavila. Povpraševanje po koncertih se je izjemno povečalo in radi nastopamo. Upam, da se čim prej končajo koncerti in začnemo zares delati, saj imamo dokončan en komad, morali pa bi jih imeti vsaj deset.
I: Poleg tega pa si izmišljamo nove kostume, to je najvažnejše (smeh).
Tudi zaslužite več.
J: Normalno.
Kaj pripravljate za koncert v Kinu Šiška?
I: Edino, kar lahko obljubimo, je, da bodo obiskovalci dobili od nas tisto energijo, na katero so navajeni. Pričakujemo takšne ljudi, ki so pripravljeni našo energijo sprejeti, in ne tistih, ki bodo analizirali.
J: Vsak bo šel domov z našega koncerta zagotovo nasmejan, če nas mara ali ne.
I: Imela bom novo lakirano črno obleko, samo za Kino Šiška. Če bo počila, se že zdaj opravičujem, je še nisem poskusila.
