Magazin > Film & Glasba & TV
20 ogledov

"Obdavčil bi šund"

Rambo Amadeus Anže Petkovšek
Krstitelj turbofolka, srbski glasbnik Rambo Amadeus, ki bo v četrtek nastopil v Kinu Šiška, o jadranju, svojih sinovih, globalizaciji, pozitivni kritiki in lepoti.

Kaj imata skupnega jadranje in glasba?
Poezijo. Jadranje je poezija premikanja, glasba pa je pozija zvoka.

O čem razmišljate, ko jadrate?
O ničemer, v tem je point.

Ste slišali za našega jadralca Jureta Šterka, ki je želel z devetmetersko jadrnico objadrati svet, a mu ni uspelo?
Kdaj?

Izginil je pred dvema letoma.
Nisem vedel. To je zelo zanimivo, pa tudi zelo tragično.

Kaj vi menite o njegovi misiji?
Vsak človek ima svojo misijo in svoj cilj. Očitno je bil to Juretov cilj. Prepričan sem, da je zaradi tega, ker je to poskušal, njegovo življenje bolj izpolnjeno in da je nekje - če verjamemo v posmrtno življenje - na nebu bolj zadovoljen, kot če bi se iz nekega racionalnega razloga odločil, da tega ne naredi in bi ostal doma.

Bi se tudi vi podali v kaj podobnega?
Izbral bi manjšo jadrnico, Transat, ki je dolga 6 metrov in pol in je oblikovana za to, da lahko zdrži največje vremensko sranje. Kljub temu da ni udobna, se je izkazala za varnejšo za morje. Bolj ko je jadrnica dolga, večje težave ima v velikih valovih. Ko se spojita dve neurji z dveh strani, valovi niso klobasičasti, ampak so kot zobje. Če je jadrnica mala se vzpenja in spušča po valu, daljša pa se zatakne med dvema valoma in pade.

Jadrnico so našli.
A, padel je iz jadrnice. To se dogaja zelo pogosto. Ljudje se ne privežejo. Staro mornarsko pravilo pravi: Najbolj varen reševalen čoln je ladja sama. Kdo ve, kaj se je zgodilo. O tem ni hvaležno govoriti. Zelo mi je žal in big respect zanj.

Rojeni ste v Kotorju, v šolo ste hodili v Hercegnovem... Kako ste pristali v Beogradu?
Beograd je največje mesto od Dunaja do Istanbula.

Tudi najlepše?
Za nobeno veliko mesto ne morem reči, da je ... Jaz lepoto povezujem z naravo, z morjem, z ženskami, mesto pa mora biti funkcionalno. V zgradbah, cestah in semaforjih ne vidim ničesar lepega, vidim funkcijo. To, kar daje lepoto velikemu mestu, je število somišljenikov, ki jih lahko tam najdeš, ljudi, s katerimi lahko izmenjuješ stališča in mišljenje.

To je za vas najpomembnejše?
Seveda. Bolj ko je človek nenavadna ptica, večje mesto si mora izbrati, saj bo v njem naletel na še več takšnih nenavadnih ptic. Zato ljudje silijo v New York, ki je še desetkrat večji od Beograda in s tem ponuja desetkrat večjo možnost, da najdeš koga.

Kaj pa če si asocialno bitje?
V takšnem mestu lahko najdeš veliko asocialnih tipov (smeh) in se z njimi družiš.

Imate tri sinove. So vsi glasbeniki?
Ne, so še otroci.

In poslušajo turbofolk?
Seveda ne.

Kako seveda?
Zato, ker človek svoje kriterije prinese iz svoje hiše.

Nekateri menijo, da se otroci zoperstavljajo staršem in poslušajo ravno drugačno glasbo kot starši.
To sploh ne drži. Otroci od staršev nasledijo kriterije. Starši jih lahko vzgajajo na kakršenkoli način, ampak otroci posnemajo starše in njihove kriterije.

Kdaj bo konec turbofolka?
Ko propade kapitalizem, bo propadel tudi turbofolk.

Bo propadel?
Pojedel bo samega sebe, seka vejo, na kateri sedi. Kapitalizem je ustvarjanje profita z izčrpavanjem virov na planetu, vendar so viri pri koncu. Tisto trenutek, ko kapitalizem ne bo imel ničesar, kar bi lahko izčrpaval, bo propadel.

Pred šestimi leti ste dejali, da ste ljubitelj globalizacije. Ste še vedno?
Tistega aspekta globalizacije, ki se tiče izmenjave informacij, interneta. Zame je internet globalizacija. Sem vse večji ljubitelj globalizacije, saj lahko vidimo, da humanistično gibanje, ki se trenutno dogaja - eden od rokavov je tudi okupacija Wall Streeta - svojo moč črpa prav iz globalne mreže.

Mediji tega skoraj več ne pokrivajo.
Seveda v oficialnih medijih tega ni, saj se ljudje tega boljijo.

Pravite, da bi morali mediji plačati davek na šund.
Zagotovo. Vsaka država bi morali imeti komisijo - kot ima generalštab, policijo, inšpekcijske in komunalne službe. Tako kot ne moreš skozi okno metati smetje - skozi okno na primer ne smeš na cesto vreči crknjene mačke - tako tudi ne smeš objavljati nekih crknjenih mačk, ki poneumljajo svet, v medijih. Ko bodo ljudje ugotovili, da so bolj nevarne crknjene mačke, ki jih lahko slišiš po radiu in vidiš na televizije, kot tiste resnične, na katere naletiš na cesti, potem bo, kot obstaja generalštab, ki skrbi za varnost države, obstajala tudi neka medijska komisija, ki bo imela izvršno moč in bo prepovedala vse tisto, kar je nevarno.

Ljudje najbrž tega ne bodo nikoli doumeli.
Pa saj ni potrebno. Potrebno je, da to doume manjšina. Misliš, da je večina doumela princip delovanja Teslinega motorja? To je doumela manjšina in danes ga imamo.

Razglašajo vas za velikega kritika. Do česa ste trenutno najbolj kritični?
Kritika? Ne vem, kako to mislite.

Družbenega kritika.
Evo ene pozitivne kritike. Ena najpomembnejših misli, ki je podana v analizi družbe - posebej držav v tranziciji - je stavek Slavoja Žižka, ki ga je izgovoril v New Yorku. Rekel je: “Demokracija je dobra, kapitalizem ni.” Mi smo na Balkanu v tranziciji želeli demokracijo, dobili pa smo kapitalizem, ki ga nismo želeli.

Kaj potem? Domkracija in socializem?
Seveda. Brez dvoma. Ali lahko kdo dvomi, da je socializem slabši od kapitalizma?

Najbrž tisti, ki imajo zdaj dovolj denarja.
To je enako, kot če vprašate kokoško, ali ima kaj proti pečeni kokoški.

Zdaj imate novi album. Kaj je novega v glasbi in tekstih?
Slišali boste. Tu gre spet za osvetljevanje družbe z raznih vogalov, z novimi močnejšimi in bolj sočnimi reflektorji.

Kdaj bodo radijske postaje več vrtele jazz?
Ni potrebno, zdaj imamo internet, pravzaprav ti klasični mediji zaključujejo na tehnološkem smetišču, nanje so vezani le ljudje, ki niso v stanju, da bi prižgali računalnik in našli svoj najljubši žanr na inaternetu.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.