Ema 2008. Kulturološki fenomen, ki se hrani s škandali. Blišč in beda. Glasbeni "trash" TV šov. Eni jo imajo radi, drugi jo sovražijo, vsi pa jo gledajo!
Da je izbor za najboljšo
pesem na Emi drugo
ime za škandale, kaže dolga
zgodovina te kljub vsemu
priljubljene prireditve. Spomnimo:
nekajkrat so tekle
solze (Karmen Stavec na Emi
‘02), letele so pesti (Magnifi
co vs. Patrik Greblo na Emi
‘02), lepile so se klofute in
ruvali lasje (Sonja Javornik
vs. Monica Viti na Emi ‘06).
Doživeli pa smo tudi kolaps
teleglasovanja (Ema ‘02).
Toda, škandali so nujni
spremljajoči dejavnik izbora
nacionalnih predstavnikov
tudi v tujini. V Bosni so denimo
leta 2004 nacionalno TV
obtožili namernega kolapsa
teleglasovanja, da so lahko
žirijsko namestili zmagovalca.
V Moldaviji pa so se o
škandalu, ker jim Romuni
niso “vrnili” 12 točk, pogovarjali
celo v parlamentu. Cela
Hrvaška je po lanski zmagi
Severine razpravljala, ali je
njena interpretacija “Moje
štikle”, ki temelji na etno
glasbi, sploh glasba, s katero
se želijo Hrvati predstaviti
Evropi. Najdlje so šli seveda
v takratni Srbiji in Črni gori,
kjer je vsak del nekdanje
skupnosti izbral svojega tekmovalca,
evropskega izbora
pa se na koncu ni udeležil
nihče.
Lokalna in druga pravila
Proračun Eme je lani znašal slabih 170 tisoč, letos pa “samo” 95 tisoč evrov. Lani je bila prireditev na Gospodarskem razstavišču in odprta tudi za “običajne” gledalce, letos pa so Emo zaprli v studio nacionalne televzije in bodo v občinstvu sedeli le povabljenci in novinarji. Za primerjavo lahko vzamemo izbor za Eurosong nacionalne televizije Bosne in Hercegovine BHRT, ki nima festivalskega predizbora, ker izbranca določi žirija. Njihov proračun znaša 200 tisoč evrov. Ko pa gre za pravila, je edina zapoved izborov za Eurosong, da prijavljena skladba ne sme biti predvajana pred 1. oktobrom prejšnjega leta, nam je povedala Miša Molk, sicer tudi predstavnica EBU (evropske zveze javnih tele-vizij), združenja, ki organizira Eurosong. Naša Ema si je v okviru tega omislila malce drugačno pravilo; da lahko zagotovi enakovredno predstavitev vseh sodelujočih pesmi, RTV Slovenija predhodne objave skladb, poslanih na razpis, sploh ne dovoli. Način izbora nacionalne pesmi za Eurosong pa lahko določi vsaka država po svoje: zato marsikje tekmovanja ali šova, kot ga poznamo pri nas, enostavno ni. V nekaterih evropskih državah izvajalca določi kar žirija, ponekod mu določijo celo pesem. Po pravilih naj ne bi bilo sporno niti, da država najame tujega izvajalca in ga za to plača. Po podatkih RTV Slovenije si je Emo v zadnjih petih letih ogledalo več kot 50 odstotkov vseh gledalcev, ki so bili tisti čas pred televizijskimi sprejemniki. Eurosong pa naj bi vsako leto po televiziji spremljalo okoli sto milijonov Evropejcev.
Beograd, središče vesolja
V Beogradu maja prav zaradi Evrovizije pričakujejo dodatnih 20 tisoč turistov, nam je zaupala Duška Vučinić Lučić, predstavnica srbske nacionalke. Glede na tekmovalnost med državami bivše Jugoslavije, živahni balkanski temperament in bližino tokratne prestolnice Eurosonga lahko pričakujemo več kot vroče tekmovanje in navijanje.
|
Pravila Eme ne dovoljujejo predhodne objave skladb - tu ne gre mešati s
pravili.
RTV Slovenija, služba za odnose z javnostmi
|
|
|
Glasovanje je tudi dober pokazatelj trenutnega razmerja sil v regiji. Boris Dežulović, kolumnist. |
|
Proračun Eme je lani znašal slabih 170 tisoč, letos pa “samo” 95 tisoč evrov. Lani je bila prireditev na Gospodarskem razstavišču in odprta tudi za “običajne” gledalce, letos pa so Emo zaprli v studio nacionalne televzije in bodo v občinstvu sedeli le povabljenci in novinarji. Za primerjavo lahko vzamemo izbor za Eurosong nacionalne televizije Bosne in Hercegovine BHRT, ki nima festivalskega predizbora, ker izbranca določi žirija. Njihov proračun znaša 200 tisoč evrov. Ko pa gre za pravila, je edina zapoved izborov za Eurosong, da prijavljena skladba ne sme biti predvajana pred 1. oktobrom prejšnjega leta, nam je povedala Miša Molk, sicer tudi predstavnica EBU (evropske zveze javnih tele-vizij), združenja, ki organizira Eurosong. Naša Ema si je v okviru tega omislila malce drugačno pravilo; da lahko zagotovi enakovredno predstavitev vseh sodelujočih pesmi, RTV Slovenija predhodne objave skladb, poslanih na razpis, sploh ne dovoli. Način izbora nacionalne pesmi za Eurosong pa lahko določi vsaka država po svoje: zato marsikje tekmovanja ali šova, kot ga poznamo pri nas, enostavno ni. V nekaterih evropskih državah izvajalca določi kar žirija, ponekod mu določijo celo pesem. Po pravilih naj ne bi bilo sporno niti, da država najame tujega izvajalca in ga za to plača. Po podatkih RTV Slovenije si je Emo v zadnjih petih letih ogledalo več kot 50 odstotkov vseh gledalcev, ki so bili tisti čas pred televizijskimi sprejemniki. Eurosong pa naj bi vsako leto po televiziji spremljalo okoli sto milijonov Evropejcev.
Beograd, središče vesolja
V Beogradu maja prav zaradi Evrovizije pričakujejo dodatnih 20 tisoč turistov, nam je zaupala Duška Vučinić Lučić, predstavnica srbske nacionalke. Glede na tekmovalnost med državami bivše Jugoslavije, živahni balkanski temperament in bližino tokratne prestolnice Eurosonga lahko pričakujemo več kot vroče tekmovanje in navijanje.
