Vaš novi album Air Chrysalis je na spletu dobavljiv brezplačno. Kako to, da ste se odločili za to pot?
Denar uničuje glasbo. Le poglejte, kako pocukrana je postala plesna glasba in to le zato, da bi v zadnjih letih prinesla še več denarja. Na splošno pohlep uničuje naš svet, zato sem se odločil, da denar iz procesa izključim. V začetku leta sem čutil, da moram prepotovati Indijo, Novo Zelandijo, Avstralijo in Združene države Amerike ter spoznal, kakšen srečen tič sem. Zakaj torej ne bi ljudem, ki imajo radi mojo glasbo in ki so omogočili, da imam tako zabavno življenje, nečesa dal v zameno.
Plošče niste izdali pri vaši založbi, pač pa je šlo za samoizdajo, zato ste vanjo zagotovo vložili ogromno truda …
No, okoli sebe sem imel ljudi, ki so mi pomagali s promocijo in končnim izdelkom.. Kljub temu, da je album brezplačen, da se ga ljudem podari, to ne pomeni, da nekdo vanj ni vložil ogromno truda, to drži kot pribito.
Zdi se, da je Thomas Oliver pravi tip za drum'n'bass produkcijo. Že komad s Treiem se je izkazal za odličnega, z njim pa ste sodelovali tudi vi. Mi lahko poveste kaj več o tem?
Z njim sem delal že pri prejšnjem albumu (The Enemy Within; The Enemy Within (2010), op.a.). Poleg tega se tudi sam ukvarja z drum'n'bassom in je pravzaprav z menoj vrtel v Wellingtonu ob izdaji mojega albuma. Všeč mi je dejstvo, da piše besedila, ki ne govorijo kar naprej o neskončnem plesanju celo noč z rokami v zraku in podobno. Vem, večina ljudi ima rajši trapasta besedila, vsekakor pa ne jaz.
Stoji za komadom These Prison Walls, ki ga najdemo na zadnjem albumu, kakšna posebna zgodba?
Hmm, pravzaprav ne. Naredil sem bite in prepustil stvar Thomasu, da je ustvaril, kar je hotel. K sreči se je odločil, da bo pri pisanju besedila raje uporabil možgane in ne penisa ali riti.
Na sceni ste že več kot desetletje. Se je v tem času način produkcije in ustvarjanja zelo spremenil?
Definitivno! Vse od hardvera preko Fruity Loops (program za produciranje glasbe, op.a.) in pozneje Cubasa, pa vse do skupnega hardvera in Cubasa. Stvari ne delam vedno po najhitrejši, najlažji in najbolj lenobni poti, ampak želim, da moj zvok zveni kot pravo jeklo, če je to le mogoče.
Prebrala sem, da vaše ime izvira iz Vojne zvezd, in sicer naj bi dobilo ime po planet Concord Dawn. Je to res?
Ne.
No, če sva že pri Vojni zvezd, Black Sun Empire so idejo za ime dobili prav od tam. Očitno je nekaj med drum’n’bassom in Silo …
Kar nekaj piflarjev je, ki ustvarjajo drum’n’bass, to je zagotovo.
Čeprav, kot pravite nimate nič skupnega z Vojno zvezd, pa me vseeno zanima, kako močna je Sila pri vas?
Vse bolj, čeprav sem verjetno manj na temačni strani kot tedaj, ko sem bil mlajši.
Takrat je bil Concord Dawn še tandem, zdaj pa ste sami. Kaj se je zgodilo, da z Evanom Shortom ne delujeta več skupaj?
Evan se je upokojil. Nič prav vznemirljivega ni za povedati, resnično, le ni bil več toliko v drum’n’bass glasbi ali v umazani strani tega posla. Bil sem priča na njegovi poroki in mesec ali dva je bil pri meni na obisku na Dunaju, zato je povsem na mestu, če rečem, da je med nama vse v redu. Čas gre naprej, ljudje se spreminjajo, stvari se spreminjajo, to je nekaj povsem naravnega. Malce me je sicer zaustavilo, vendar je v večini vse ostalo enako, le da sem daleč stran od doma, celo dlje kot prej, kljub vsemu pa se trudim imeti stvari pod nadzorom.
Je kaj razlike med evropsko in novozelandsko elektronsko sceno, od koder prihajate?
V Evropi je boljše pivo. Ostalo pa je vse isto. Ljudje so ljudje!
V nekem intervjuju ste dejali, da je didžejanje kot bi se ljubil. Imata ti dve stvari kaj skupnega?
Pri nobeni ne smeš hiteti. In truditi se na vse pretege, da bi naredil vtis na neko osebo. V obeh primerih je odbijajoče. Pusti, da se zgodi samo od sebe.
Kaj vas poleg glasbe še vznemirja?
Preteklost.
Kakšna pa je prihodnost za Concord Dawn?
Vam bom povedal pozneje.
