"Prej ali slej bo moralo počiti"

Kaj imata skupnega skladatelj Foltin iz nedokončanega dela pisatelja Karla Čapka in vaš bend?
To sta tisto sanjavo navdušenje glavnega lika in obsedenost z glasbo, ki sta name naredila vtis. A tega je že davno, danes se zelo slabo spominjam te knjige.

Na začetku so bile vaše pesmi v izmišljenem jeziku, zdaj pa so besede postale konkretne ...
Igrali smo se z estetsko funkcijo - zvokom jezika. To je bil sam po sebi eksperiment in dolgo ni mogel trajati. Potem smo prešli na anglo-makedonski hibrid, tistega, v katerem živimo, da smo na koncu dojeli, da je najboljše, kadar pojemo v svojem jeziku.  

Na zadnjem albumu zvenite najbolj mainstream. Vas ta oznaka moti?
Morda je tako, a to nas ne moti, pa tudi pomeni nam ne veliko. Smo vedno v neki notranji dialektiki in nenehnem gibanju, ki ju nikakor ni izzvalo ali motiviralo etiketiranje.

Vašo glasbo lahko označim za pozitivno. Ste takšni tudi sami?
V zasebnem življenju sem doktor Jekyll, na sceni pa mister Hyde, drugi v bendu so zelo pozitivni ljudje.

Prepoznavnejši ste postali s predelavo ljudske pesmi Milice. Zakaj se je znašla v vašem glasbenem repertoarju?
Nastala je kot variacija na temo Financial time z istega albuma. Le ritem smo upočasnili in zamenjali besedilo s tradicionalno elegijo, povsem po naključju. Zakaj? Na žalost na to vprašanje nimam odgovora.

Koliko vam je pomemben ritem in kako ste začeli sodelovati s slovensko-makedonskim bobnarjem Marjanom Staničem?
Ne bomo zdaj o klišeju - ritmu in Makedoncih. Z Marjanom smo se spoznali povsem slučajno pred približno desetimi leti v našem mestnem parku "tolkajoč" na pivske steklenice in pločevinke. Kaj naj rečem ... Glasba in hrana – to morate imeti radi, da bi razumeli našo zgodbo.

Kateri album Foltinov je vam najbližji?
Po mojem mnenju so naša srčna in iskrena dela Archimed, Lo-Lee-Ta-Too in zadnji album.

Na Lo-Lee-Ta-Too se v eni izmed pesmi znajde tudi sloviti režiser Woody Allen ...
V zgodbi o glasbeniku, ki se med igranjem pravzaprav ljubi s svojim novim klarinetom in ta kriči. Takšen kasting je bil neizbežen (smeh).

Tudi sicer sta vam blizu film in gledališče. Delate na kakšnih novih projektih?
Leto začenjamo v Zagrebu, kjer bomo z režiserjem Aleksandrom Popovskom, s katerim smo lani v SNG Ljubljana sodelovali v predstavi Barčica za punčke, delali Peer Gynta. Zatem se vračamo v Makedonijo, kjer se bomo pripravljali na Brechtov Kavkaški krog s kredo v režiji Martina Kočovskega.
 
Koncerti Foltinov so vedno drugačni. Od česa je odvisno, kako boste igrali?
Od nas samih. Nikoli se ne doživljamo popolnoma enako. Na vsakem koncertu ne moreš imeti novih pesmi, to je normalno, kar pa še ne pomeni, da morajo biti stare vedno enake in dolgočasne.

Komu priporočate koncert v Kinu Šiška?
Igrali bomo naš klasičen šov: Pseudo-emigrant cabaret. Koncert strogo priporočamo avanturistom.

Kaj se sicer dogaja na makedonski glasbeni sceni? Katere skupine so vam pri srcu?
Resnici na ljubo – glasbo poslušam samo v tišini kakšnega filma. Potem jo poiščem na spletu in poslušam, ko potujem. Ampak vseeno, zame so pomembni Ljubojna, Project Zlust, Bei the fish …
 
Kaj poganja svet?
V zadnjem času sem prepričan, da je to "žeja".

Razmišljate o novem albumu?
Toliko tega se je nabralo v nas. Prej ali slej bo moralo počiti.