Festival Exit je v evropskem prostoru nekaj posebnega, saj se je rodil na koreninah protesta. Študentje so iznašli zdravilo za sistem, ki je državo razžiral kot rakava tvorba. Našli so način in medij, prek katerega seže glas v deveto vas – medij je seveda glasba, ki je pokazala mentalni izhod, pot iz vsakdanje naveličanosti in jeze nad ponavljajočo se zgodovino.
Prvi dve leti je festival potekal devet dni. Druženje, koncerti, govori in seveda norenje so se vrstili dolgo v noč. Ključni elementi, kot so prostor – Petrovaradinska trdnjava, komercialna nota – MTV in zavidanja vredni organizator State of Exit, so mali Exit skozi leta spremenili v enega izmed največjih festivalov v Evropi, ki ga vsako leto obišče več kot 250 tisoč ljudi z vsega sveta.
Letos je Exit potekal že deseto leto zaporedoma in prav okrogla obletnica je poskrbela za nevsakdanji glasbeni program. Zvezde, med njimi lahko naštejemo glasbene izvajalce Korn, Kraftwerk, Moby, Prodigy, Carl Cox, so vnovič posejale nebo nad mogočno utrdbo, ki so jo zgradili Avstrijci že v osemnajstem stoletju. Organizacija je iz leto v leto boljša, taksisti so dražji, kakor tudi hrana in pijača. V dneh festivala skrbi za varnost festivala okoli 600 varnostnikov in tri tisoč policistov v civilu, tako da ni nič prepuščeno naključju. Vrata so se odprla, kakor tudi misli, lačne dobrega žura.
Zmagala odvisnost od televizije
Odprtje grmenja glavnega odra je pripadla domačinom, beograjskemu elektro-rock bendu Darkwood Dub. Dvajsetletna skupina, ki je lani izdala že svoj sedmi album, je s svojevrstno mešanico dub-ska-reaggeja, jazza, funka, rocka in avantpopa že dodobra napolnila prostor pred glavnim prizoriščem. Sledila je simpatična Lily Allen. Britanska pevka, ki se je na odru omamljala tako s tobakom, alkoholom kot tudi z zelišči, je s svojim najstniškim popom preprosto očarala. Tretje mesto je pripadlo Roots Manuvi, raperju iz Londona, ki si je po mnenju mnogih prvi večer prislužil najvišjo stopničko. Hip hop, dub in smetana elektra je že skoraj nepregledno množico popeljala v ples, ki so ga arktične opice, glavne zvezde večera, sicer malo umirile, a nadaljevale, le da v drugi, rock maniri. Vokalist in kitarist Alex Turner je deloval nekoliko hladno, kar pa večtisočglave britanske indie množice ni kaj dosti motilo. Hladno noč glavnega odra so prebudili lomljeni ritmi Caspa&Ruska in Sub Focusa.
|
Britanska pevka Lily Allen, ki se je na odru omamljala tako s tobakom, alkoholom kot tudi z zelišči, je s svojim najstniškim popom preprosto očarala. © Jakob Helbl |
Subjektivni zmagovalci večera so bili energični The Herbaliser, ki so nastopali na Fusion odru in Adictive TV na Suba odru. Odvisna televizija predstavlja neverjetno ujemanje slike in zvoka. Za projektom stojijo producenti in avdiovizualni mojstri britanskega vizualnega festivala Optronica.
Dež, pridiga in koruza
Nebo drugega dne festivala je ves dan krpalo oblake. Občasno kapljanje je spremljalo alternativce iz Walesa Manic Street Preachers, rahli dež je namakal rockerje Overdrive, pri numetalcih Korn pa je zagrmelo. Jonathan Davis, Fieldy, Monky in Ray Luzier so upravičili status ene izmed najdražjih skupin na svetu. Po organizatorjevih besedah imajo festivalsko ceno še bolj zasoljeno, okoli 300 tisoč evrov. Na hite Did My Time, Twisted Tranzistor, ADIDAS, priredbo One in druge so poskakovali celo zapriseženi "flešerji". Dež je ponehal, a grmenje se je nadaljevalo, le da tokrat v lomljenih ritmih. Britanec Andy C in Brazilec Marky sta razplesala množico in razpihala oblake. Jutro je pozdravilo sonce.
|
Korn so upravičili status ene izmed najdražjih skupin na svetu.© Matjaž Tavčar |
Na Fusion odru je isti večer nastopila že skoraj legendarna hrvaška skupina Hladno pivo in Elemental ter eden izmed korenin reggaeja Max Romeo. Dance areno sta med drugimi razgibavala Richie Hawtin in Dubfire.
Botra punka in pionirji elektronike
Ameriška pisateljica, glasbenica in vizualna umetnica Patti Smith nasprotuje vsem, ki nasprotujejo njej. Je postarana upornica punk manire, posebna ravno toliko, kot povprečen Newyorčan tudi mora biti. Glasbenica treh akordov je večer začinila s pljuvanjem po fotografih in sočnimi političnimi dialogi. Naj ji bo! Botri elektronike, nemški Kraftwerk, so bili prvi v vrsti skupin, ki so pred glavni oder privabili preko 30 tisoč ljudi. Množica je ob zvokih Synthpopa, Electro Funka in Detroit Techna poplesavala, kričala in jokala. Multiinštrumentalist Richard Melville Hall aka Moby je primaknil še nekaj tisoč ljudi. Čustveni glasbenik, ki je tripal že pri rosnih 19 letih, je pretiraval le z zahvaljevanjem: "Thank you, hvala, hvala, hvala", techna je bilo ravno prav. Vrhunec večera pa je šele prišel. Joseph Saddler, bolje znan kot Grandmaster Flash, pionir ameriške rap in hip hop scene, nas je popeljal v staro šolo. Učbenike je odpiral ob Dr. Dre-ju, Snoopu, Nirvani, Lennyju Kravitzu, iztrgal pa ni niti strani hišnih zvokov. Čista desetka. Piko na i noči sta dodala Fabio&Grooverider, ki sta sonce dobesedno izruvala iz objema noči.
|
Čustveni glasbenik, ki je tripal že pri rosnih 19 letih, je pretiraval le z zahvaljevanjem, medtem ko je bilo techna ravno prav. © Matjaž Tavčar |
Na Fusion stageu smo ujeli le Dubiozo Kolektiv. Profesionalni in energični nastop je počastilo polno prizorišče. Dance arena je stiskala zobe ob zvokih Eryca Prydza, Adama Beyerja in drugih.
Prodigy ulovili status
Zadnji dan se je čutila posebna napetost, saj je program napovedoval angleško rock elektrodo izpod rok avtorja Liama Howletta ter ob spremljavi vokalista Keitha Flinta in Maxima Realityja. Prve vrste so se prerivale že ob nastopu domače rock skupine Obojeni program in veseljakov Madness. Prodigy, ki so na Exitu nastopili drugič, so vnovič zvezdniško zamudili. Zadihali so okoli pol enih. Keith in Maxim sta prve tri komade agresivno poskakovala po odru, medtem ko jima je na sredini koncerta že zmanjkovalo sape. Za poznavalca njihovih nastopov je bil tokratni povsem povprečen. Neposrečen izbor skladb in novi, nepoznani komadi ali takšni, ki niso povsem na prvo žogo, so množico delno umirili, vendar pa so klasike Firestarter, Voodoo People, Disel Power in za konec še Out of Space zadovoljili slehernega metalca, raverja, rockerja, klasika in nepoznavalca. Linijo vrhunca festivala sta nadaljevala Chase&Status, zaključila pa Bryan Gee in Kenny Ken.
|
Za poznavalca nastopov skupine Prodigy je bil tokratni povsem povprečen. © Matjaž Tavčar |
Na Fusion odru so v trenutku nastopa najmočnejših nastopili slovenski Elvis Jackson. Nastop je izzvenel suvereno. "Le ljudi je bilo malo premalo," je dejal njihov menedžer Sandi. Jutro je večina preostalih dočakala na Dance areni. Prepojene možgane so pretresali elektronski ritmi Darrena Emersona in Carla Coxa. Zenice večine so bile tisto jutro veliko večje od sonca, ki je festival popeljalo v zaključno noto.
Za konec lahko rečemo, da je festival vnovič presegel pričakovanja, ki so bila ob osmem obisku postavljena precej visoko. Tujci so zapravili, domačini zaslužili, organizatorji so zadovoljno nazdravljali, smetarji pospravljali. Po štiridnevnem norenju se vračamo v realnost. Bo naslednje leto bolje? Bolj malo verjetno. Za vsaj primer pa pridemo pogledat in preverit.
