Rojeni ste v Veliki Britaniji, preselili ste se v Kanado in potem nazaj v Evropo (Berlin). Se vam zdi, da vaše poreklo vpliva na to, kakšno glasbo ustvarjate?
Mislim, da samo življenje umetnika vpliva na ideje in kako se ideje oblikovane. Rodil sem se v Angliji, zato je del mene zelo britanski. Ampak odraščal sem v Kanadi, blizu Detroita. Lahko rečem, da sem bolj Kanadčan, ampak če ne bi odraščal v bližini detroitske scene, ne bi bil to, kar sem.

Ali nam lahko poveste kaj več o vplivu Detroita? Kaj vam pomeni ime Mad Mike?
Mad Mike je najmočnejša oseba v elektronski ali recimo techno sceni. Zelo je celovit in zvest svojim idealom in ima neko svojo smer. To moraš spoštovati. Detroit in vsa ta scena me zelo navdihuje, ker to ni bila nikoli destinacija, temveč prostor sredi ničesar. Ljudje so se tam združili, da bi ustvarili nekaj novega in edinstvenega in to so naredili po svoje.

Še katera druga imena?
Oh da, Deryck May, Juan Atkins, Kevin Saunderson, Robert Hood, Jeff Mills, Carl Craig ... ogromno jih je.

Plastikman ali Richie Rich

Plastikman ali Richie Rich Angleško-kanadski didžej Richie Hawtin je začel ustvarjati elektronsko glasbo pod vplivom detroitske scene. Najbolj je znan po abstraktni minimal glasbi, ki je včasih bolj primerna za inštalacije kot plesišče. Glasbo izdaja tudi pod imeni Plastikman in Richie Rich. Sodeloval je tudi z nemškim didžejem Svena Väthom, s katerim sta na Ibizi dvignila veliko prahu. Med plesom sta se poljubila, njun poljub pa je naletel na množično neodobravanje.

Ali vam je pomembno, kaj oni menijo o vaše delu?
Na začetku mi je bilo. Rad bi videl, da spoštujejo moje delo, četudi jim ni všeč. Jaz sem pač na svoji poti in na svoji misiji.

Pri delu uporabljate digitalno opremo, se vam ne zdi, da s tem izdajate svoje korenine?
Mislim, da le tisti, ki ne gredo naprej proti napredku, zanikajo svoje korenine. S tem ko sem opustil vinilke, dejansko nadaljujem pot, ki sem jo začel. Plošče smo uporabljali, ker je bil to tehnološki napredek, ne zaradi kosa plastike. Takrat je bil to vrhunec ustvarjalnosti.

Ali vas še vedno vabijo, da pridete vrtet glasbo s ploščami?
Niti ne. Obstajajo posnetki mojih setov na gramofonih. To sem počel 18 let. Enostavno ne mislim, da je vinil prihodnost.

Nekoč ste rekli, da se vam zdi elektronska scena bolj živahna kot kadarkoli. Še vedno mislite tako?
Seveda. Ogromno novih didžejev je. Če poznate igro guitar hero, no, zdaj bo prišla na trg še didžej različica (didžej hero). Svet didžejanja še nikoli ni bil tako masiven. Elektronska scena je po svoje vznemirljiva, komercialna, živahna ... vsega je po malem. Skratka, zanimivo.

Med argumenti, zakaj ste se preselili v Evropo, ste omenili tudi kvalitetne evropske festivale. Ste s tem mislili tudi na Exit?
Na Exitu sem že drugič in je čudovit festival. Moji najljubši festivali se odvijajo na nenavadnih lokacijah, pravzaprav čudnih lokacijah, prav zato so festivali zanimivi. Festival ni samo glasba, ampak celotna izkušnja, da si nekje v nekem neobičajnem okolju.