S Pidžamo za Ekremom

Kako pomemben je bil za vašo kariero nastop na Evrosongu?
Mislim, da ni boljšega marketinga od Evrovizije. Nanjo nisem želel iti, prijatelji pa so mi prigovarjali v smislu: “Ali veš, koliko ljudi te bo videlo?” Potem sem se vendarle odločil, da nastopim, in mislim, da sem preskočil kakšnih 20 let marketinga.

Kaj vam pomeni več: nagrada MTV ali nastop na Evrosongu?
Če ne bi bilo Evrosonga, mislim, da ne bi dobil niti nagrade MTV.

Nekaj časa ste živeli v New Yorku. Kaj ste tam počeli?
Ko sem prišel v Ameriko, sem imel nekaj denarja in eno leto nisem delal ničesar, le na zmenke z Newyorčankami sem hodil. Potem pa mi je zmanjkalo denarja in sem delal pri selitvah. Ko so mi dali na hrbet ameriški kavč, sem si rekel: “Welcome to New York (smeh)!” Potem sem delal v enem od lokalov kot natakar.

Kaj menite o fenomenu Ekrem Jevrić, ki poje Kuća pos’o?
To pesem bi moral pred njim izvesti jaz. Ko sem šel v Ameriko, so mi rekli, naj s seboj vzamem le pižamo in delovno obleko, jaz pa sem se temu smejal. Zdaj tudi sam komurkoli, ki gre v Ameriko, svetujem enako, saj tam ni ničesar drugega.

In tako je nastala vaša pesem Pidžama ...
Ja, moja Pidžama, pa tudi Ekremova Kuća pos'o (smeh).

Kaj se trenutno dogaja na glasbeni sceni v Bosni?
Kot povsod po svetu se vrti tisto, kar prinaša največ denarja in visoko gledanost. Alternativci se borijo, folk narodnjaki pa se stalno vrtijo. Proti temu se ne bojujem več, saj je pač tako na tem planetu.

Kaj je največja razlika med vašim prvim in drugim, novim albumom Stvorenje?
Pri prvem nisem imel denarja, zdaj pa sem plačal produkcijo. Vse drugo sem delal enako.

Zakaj menite, da je singel Brko doživel takšen uspeh?
Verjetno zaradi načina, kako delam pesmi, torej da vanje vržem nekaj simpatičnega, ima pa tudi nek groove. Sicer pa je meni najljubša pesem s tega albuma Sloboda.