Kranjsko občinstvo je bilo tako deležno nekaterih glasbenih bonitet. Ena izmed teh je bila to, da so pripravili triurni glasbeni repertoar. Koncert brez predskupine, z začetkom ob 21. uri, se je namreč zavlekel vse do polnoči. Dvorana je bila večinsko polna. Nekaj občinstva jim je sigurno vzel tudi koncert pri "sosedu", saj je šlo v Kranju tega dne po svoje za tekmovanje dveh izvajalcev, ki sta v mestu nastopala istočasno. V dvorani Zlato polje, le vogal stran od Ledene dvorane, je namreč s svojim bendom igral Oliver Dragojevic.
Druga boniteta je bila ta, da so igrali ze nekatere precej "zaprašene" komade, vendar na nov način. Največ odstopanj od originalne verzije so naredili pri komadu Eboran, kateremu so odvzeli prvotni nažigaški refren in ga v celoti nadomestili z zadnjim lahkotnejšim. Spet drugi so bili veseli, ker so slišali "ekskluzivnejše", kot so Mr. Q, Nulaena ali Rooskie. Začeli so s komadom, s katerim so deset let nazaj prodrli na sceno, Pot v x. Dotakniti se niso pozabili niti "železnega" dela repertoarja, kot je Samo edini, B Machina, Apocalipsa, Platina, Na soncu, Ring, Rave, Napoj ter Od Višine se zvrti.
Od najnovejših so zaigrali vse razen dveh (inštrumentalnega Od mraka do zore in angleškega Tom Waits For Me). Novi komadi v večini izpadejo prepričljivo, saj še vedno stavijo na spevnost in melodijo, izkazalo pa se je, da jim na tej točki manjka še nekaj vaje. Napake v smislu odigranega so na odru naravne in zato same po sebi niti niso problem, vse dokler se le te skrijejo v zvočnem kaosu. Slišana napaka se je pojavila pri komadu Narava. Koncertni zvok je v splošnem nekoliko nagajal, saj se nekaterih ritmičnih strunskih inštrumentov ni najbolje slišalo.
Jani Hace je na velikem platnu zgledal malce "utrujeno", Tomaz O.R. je bil kot običajno v globoki hipnotični koncentraciji, brata Meglič sta si privoščila tudi zamenjavo funkcij. Bobnar Boštjan se je nekoč le za pozo postavil za mikrofon, medtem ko se je Tomi posedel za bobne. Tomi je v nagovorih variiral med sproščenostjo in klasično intelektualnostjo. "Naslednji komad perfektno sledi prešnjemu Domine", se je glasila najava za Nevarno mesto. Omenjeni komad bi lahko izpostavili kot enega najboljših momentov na Sagi, saj vsebuje udarno inštrumentalno zasnovo, za bend tipičen vokalni refren ter temačnejšo lirično atmosfero.
Konec koncerta v treh dodatkih so obarvali z vseslovensko interesno temo, nogometom. Nova nogometna himna Dviga Slovenija zastave ima sedaj ob zmagi naše nogometne reprezentance nov pomen. Če je v samem štartu zbujala dvome o primernosti besedila in "Siddhartovskega" vzdušja za nogomet, je ta sedaj ob zmagi zaprla usta tudi vsem tistim, ki se niso mogli znebiti primerjav s prejšnjo nogometno himno Slovenija gre naprej. "Najboljši šport je glasba," je finalni glasbeni poklon večera komentiral Tomi.
