Nataša Trbanc se na svoji prvi samostojni razstavi predstavlja s serijo slik, izdelanih v kombinirani tehniki risbe ter olja na platnu: gre za niz monumentalnih podob nadnaravne velikosti, na katerih se z obilo likovne virtuoznosti izrisujejo razmeroma ozki izrezi človeških obrazov.
Nedvomno imamo opraviti s klasičnim žanrskim obrazcem portretnega slikarstva, vendar pa v konkretnem primeru takšna oznaka terja nekoliko natančnejšo opredelitev. Če ob portretu pomislimo na posnetek fizičnega, seveda pa tudi duhovnega obličja konkretnega posameznika, velja ob delih mlade avtorice opozoriti na dejstvo, da njene slike niso portreti resničnih ljudi.
Obrazi na teh platnih tako niso zavezani imperativu resničnosti oziroma identifikaciji subjekta: avtorico zanima predvsem tisto, kar sooblikuje in hkrati presega fizično danost človeškega bitja - njegova notranja, duhovna pokrajina, kot jo zmore zrcaliti človeški obraz. Portreti Nataše Trbanc so tako v prvi vrsti raziskave človekove psihe, različnih čustvenih stanj in reakcij; predstavljajo tipološke študije s področja psihologije, pri čemer razbiranje in definiranje posamičnih čustvenih stanj ostaja prepuščeno domišljiji gledalca.
Vstopnine ni!
