Ena od tribute skupin za Rolling Stonese je nedavno obiskala Ljubljano in deluje kot cirkuški nastop. Pri vas se zdi, da res ujamete esenco Led Zeppelin.
Včasih so tribute bendi nagnjeni k pretiranemu dramatiziranju. Poleg tega je glasba Led Zeppelinov takšna, da se je je treba lotiti profesionalno. V našem bendu smo vsi sproščeni znotraj svojih zmožnosti, zato lahko brez težav izvajamo pesmi, ki jih imamo radi, in manj razmišljamo o teatralnosti, saj te iz nas pridejo spontano.
Je res, da je Robert Plant nekoč izjavil, da je na vašem koncertu videl sebe na odru?
Ko je prišel na naš koncert, je rekel, da je užival, in nam namenil kar nekaj komplimentov. In res je izjavil, da je videl sebe na odru, ja. Slišal sem tudi, da naj bi nekoč dejal, da je vesel, do smo Letz Zep na turneji, ker potem njim ni treba biti (smeh). Tudi Jimmy Page se je udeležil enega od koncertov in nas povabil k svoji mizi, kjer je govoril o Zeppelinih in tem, kako je užival med našim nastopom. Ob vnovični združitvi pa so nas povabili na svoj koncert v 02 Areno.
Katere pesmi najraje izvajate v živo?
Najbrž kar Stairway to Heaven – že zaradi odziva občinstva. Zaradi te pesmi sem videl odrasle moške jokati, pari so se med to pesmijo zaročili in podobno. Pred dvema tednoma pa se je v Španiji med igranjem Stairway to Heaven človek v prvi vrsti onesvestil.
Ali kdaj obžalujete, da niste imeli svojega originalnega uspešnega benda?
Ne, sploh ne. Bil sem v nekaj uspešnih bendih v 80. letih in tisto, kar imam pri koncertnih turnejah najraje, je potovanje v eksotične in vznemirljive države. Letz Zep mi to omogočajo, saj imam z njimi daljše in večje turneje kot z večino mojih originalnih bendov.
