“MKNŽ je bil v času hardcorovske scene v 80. letih osrednje središče v Sloveniji, saj so v klubu nastopali ameriški, nemški in britanski bendi. Zelo močna je bila tudi jugoslovanska scena – v klubu so svojo kariero začenjali izvajalci, kot so Majke in Rambo Amadeus. Zanimivo je še to, da se je med vojno, ko so imeli hrvaški, srbski in bosanski bendi zelo težko koncerte zunaj svojih meja, aktivirala skupina, ki je dosegla, da so za takšne bende prek Budimpešte dobivali kulturne vizume,” Tjaša Poklar pravi o najstarejšem slovenskem klubu – Mladinskem klubu Nade Žagar (MKNŽ) Ilirska Bistrica, ki bo v soboto praznoval 45. obletnico.
“Z bendi nikoli nimamo težav, ker se vsi radi vračajo. Sploh pa pravijo, da je tu zelo dobro vzdušje, in kar je najpomembnejše – zelo dobro ozvočenje.”
Poklarjeva bo ob obletnici predstavila svojo knjigo MKNŽ v ritmu od leta 1966, v Ilirski Bistrici pa pripravljajo pestro dogajanje.
Izjemna videoteka in arhiv
Obletnico kluba bo pospremila razstava koncertnih fotografij, tudi z odprtja kluba 24. maja 1966. Potekale bodo projekcije posnetkov koncertov in klubskega dogajanja na splošno.
“Tukaj je delovala zelo dobra produkcija Sokolski dom. Takoj ko so se pojavile kamere, so že snemali vse koncerte. Imamo zelo dobro videoteko in nekaj posnetkov iz arhiva bomo tudi prikazali,” obljublja Poklarjeva in dodaja, da se bo program začel ob 18. uri s predstavitvijo knjige o zgodovini kluba, ob 20. uri pa bo sledil koncert z Incurabili, Tavžntrožo in Demolition Group.
“Demolition Group so že večkrat igrali v klubu, sicer ne v zadnjih petih letih, ampak prej. Bili so navdušeni, da lahko pridejo na takšno obletnico. Mi z bendi nikoli nimamo težav, ker se vsi radi vračajo. Sploh pa pravijo, da je tu zelo dobro vzdušje, in kar je najpomembnejše – zelo dobro ozvočenje,” pojasnjuje Poklarjeva.
Cenejši na račun renomeja
Klub, ki s koncerti povezuje območje vse od Trsta do Reke, po besedah Poklarjeve trenutno ni v najboljšem položaju.
“Predvsem zato, ker delujemo v Sokolskem domu, ki ni niti v naši niti v občinski lasti, ampak je last Športne unije Slovenije. Zato je vsako vlaganje vanj težje oziroma je za vse treba dobiti soglasja unije, ki pa v bistvu ne ve točno, kaj se tukaj dogaja. Občina za zdaj ne kaže zanimanja, da bi objekt odkupila, tako da imamo predvsem težave s prostorom. Drugi problem je seveda financiranje, na katerega se v bistvu več ne oziramo. Na srečo je ogromno zasedb, ki so pripravljene priti za potne stroške. Ogromno koncertov je mogoče realizirati tudi zaradi samega renomeja kluba,” dodaja Poklarjeva.
