Za glasbeno koalicijo PS-SDS

Kako gresta skupaj glasba in politika?

Glasba in politika sta si v marsičem sorodni. Tako imamo, na primer, pri obeh nastopajoče (politiki), ki se morajo vedno znova dokazovati in pritegniti nase pozornost, ter publiko (volilci), ki se čedalje težje odloča, katerega koncerta (politična stranka) se bo udeležila oziroma pogosto ostane kar doma pred televizijo (ne gre na volitve). Med nastopajočimi imamo pri obeh tako tiste z repertoarjem evergreenov, kot tudi tiste, ki vsako leto pišejo nove in nove komade … Ne smemo pozabiti, da ima marsikatera glasba močan ideološki in politični naboj.

Po študiju tolkal ste koncertirali od New Yorka do Nairobija, kjer ste na konservatoriju glasbo tudi poučevali ... 
V New Yorku sem se lahko učil od najboljših, zato sem tja tudi pogosto zahajal. Za jazz so bili najboljši klubi v West in East Villageu, na poslušanje afro-kubanske glasbe pa sem zahajal v Spanish Harlem. Tako sem se spoprijateljil z glasbeniki, do katerih sem čutil posebno afiniteto, z njimi muziciral ter hodil k njim na zasebne ure. V Nairobiju sem skozi predavanja na konservatoriju spoznal afriški način dojemanja in učenja glasbe, ki se od našega (evropskega) razlikuje v tem, da se pri njih učijo prek intuicije in emocij, mi pa se učimo predvsem racionalno.

Študirali ste področje jazza in afro-kubanske glasbe, ne zanemarjate pa niti popa in klasične glasbe. Kdo, bi lahko rekli, da je na vas najbolj vplival? 
Glasbenih navdihov je bilo veliko. Naj jih omenim samo nekaj za vsako zvrst: John Coltrane, Weather Report, Wayne Shorter, Marvin Gaye, Joni Mitchell, Stevie Wonder, Burt Bacharach,Irakere, Isac Delgado, Grupo Folklorico Experimental Nuevayorquino, Area, Frank Zappa, Claude Debussy, Igor Stravinsky, Johann Sebastian Bach …

Kako lahko kot poslanec pomagate slovenski glasbeni sceni?
Funkcija državnega zbora ni izvajanje kulturne politike, saj je to naloga Ministrstva za kulturo. Posledično je moja pomoč slovenski glasbeni sceni bolj posredna, v smislu, da lahko s tega položaja na eni strani opozarjam na specifične probleme, ki jih dobro poznam, ter na drugi strani, tako ministru za kulturo kot  lastni stranki, predlagam rešitve in izboljšave na tem področju. S tem, ko ohranjam kontakt s kolegi glasbeniki, pa sproti še dodatno pridobivam sveže informacije s terena in si tako oblikujem karseda realno sliko o glasbenem trgu.

Kako dobro poznate področje avtorskih pravic? Kaj menite, da je potrebno spremeniti, kar se tiče Sazasa?
Z leti sem se s tem področjem kar dobro spoznal, je pa Sazas samo ena od kolektivnih organizacij. Iz mojih osebnih izkušenj ter pričevanj kolegov glasbenikov kot tudi organizatorjev koncertov, je ena od večjih kritik, ki leti na delovanje kolektivnih organizacij ravno pomanjkanje transparentnosti. Izboljšave so potrebne tudi na področju reprezentativnosti članov, poenotenju stroškov med kolektivkami, transparentnosti pri sklepanju pogodb z uporabniki ter ne nazadnje izvajanje nadzora s strani urada za intelektualno lastnino (URSIL).

Osebni arhiv

Kako bi lahko država in ministrstvo za kulturo pomagala pri razvoju mlade koncertne scene v Sloveniji, ki še zdaleč ni več tako cvetoča, kot je bila nekoč?
Dejstvo je, da se tako doma kot v tujini poleg ekonomske krize odvijajo tudi drugi procesi, ki odžirajo prostor domači glasbeni sceni. Internet, družavbna omrežja, igralne konzole ali hišni kino so v bistvu nadomestki druženja v živo. Poleg tega imamo opraviti tudi s kulturno globalizacijo, zaradi katere se v našem okolju pojavlja čedalje več tujih imen, kar je samo po sebi zelo dobrodošlo, vendar zahteva uravnoteženost na drugi strani. To pomeni, da bi se moral bistveno večji del naše glasbene scene hkrati uveljavljati v tujini. Vlada ali država bi morali zato v kontekstu, kjer ni več meja, podpreti tiste projekte in tiste skupine ljudi, ki najbolje pomagajo in razvijajo na eni strani domačo koncertno sceno preko jazz in drugih klubov, mladinskih centrov ter festivalov, na drugi pa za nastop tujih glasbenikov pri nas zahtevajo izmenjavo domačih v tujini.

Kaj pravite, da bi imeli, tako kot imamo Filmski center, tudi Glasbeni center, ki bi ga financirala država?
Sem odločen zagovornik ustanovitve takega centra, vendar je potrebno vedeti, da bopotrebno za njegovo financiranje sredstva vzeti nekomu drugemu. Pa smo že pri politiki ...

Koliko so, po vašem mnenje, aktualni poslanci kaj povezani z glasbo? Ne samo v vaši stranki, temveč tudi v drugih. Jih kaj srečujete na koncertih? In ne omejiva se zgolj na Cankarjev dom, kjer so prisotne kamere in bliskavice. Zanima me, koliko je tega dejansko v praksi: na sceni, med "folkom", pod odrom. Po pravici, prosim …
Verjetno je marsikateri poslanec v mladosti igral v kaki godbi ali pel v zboru. Za nekateremed njimi tudi vem, da so v nekem obdobju aktivno poslušali klubsko glasbo, tako da ne bi rekel, da poslanci nimajo glasbene kulture. Drži pa, da se v trenutnih razmerah skoraj nihče od kolegov ne udeležuje tistih pristnih glasbenih dogodkov, kar je zelo slabo. Sam menim, da bi se morali predstavniki ljudstva ponovno vrniti med ljudi, pa čeprav na račun kakšne kritike, ki jo poslanec doživi, ko gre med ljudi.

Kako bi od 1 do 10 ocenili odnos poslancev do glasbene kulture v Sloveniji in kdaj bo tudi ta prišla na točko dnevnega reda?
Poslanci se zavedajo pomena glasbene kulture, tako kot se zavedajo pomena veliko drugih področij, vendar pa je trenutno prioriteta v naši državi razdolževanje gospodarstva, javnefinance, zdravsto in brezposelni. Po drugi strani pa velja, da bolj ko bodo mediji pisali o tej tematiki, bolj bo to postala prioriteta in bolj se bodo poslanci s tem ukvarjali. Če pa bi bilo to temo možno tudi spolitizirati in uporabliti za ideološki boj, potem bi jo vsekakor imeli pogosto na dnevnem redu. A k sreči je glasba na slednje dokaj imuna.

Koliko pa kaj glasbeniki in avtorji hodijo v DZ lobirat za svoje interese? Recimo iz kolektivnih organizacij in podobno ... 
V času mojega mandata so nas v poslanski skupini predstavniki kolektivnih organizacij obiskali samo dvakrat, kar smo tudi dosledno prijavili KPK. Pri teh pogovorih je šlo bolj za izmenjavo mnenj o načelnih zadevah ureditve tega področja, nič zares konkretnega. Osebno mislim, da je dialog nujen, še posebej v trenutku, ko je zakonodajalec v procesu spremembe regulacije nekega področja, tako da je nekaj čisto normalnega, da se v takih trenutkih predstavniki raznovrstnih subjektov oglasijo pri poslanskih skupinah. Na poslancih je seveda naloga tehtne presoje predstavljenih argumentov s strani lobistov.

Bi lahko v DZ sestavili klasičen rock bend? Imate dovolj glasbenikov, ki bi lahko igrali štiri ali pet instrumentov, eden pa bi pel?
Mislim, da DZ v trenutni sestavi ne premore dovolj glasbenikov, ki bi lahko kar takoj poprijeli za inštrument in zaigrali rockovski repertoar. Vsaj ne tako kakovostno, kot bi si jaz to želel.

Bi se SDS in PS lahko srečali znotraj glasbenega sodelovanja?
Zakaj pa ne? Glasba je univerzalen jezik. To bi bilo celo koristno, pa ne samo med PS in SDS. Naj navedem primer kvarteta, v katerem delujem zadnje čase. Poleg mene so vkvartetu še naš saksofonist Cene Resnik ter dva italijanska glasbenika. Pred koncertom se glasbeniki družimo, povečerjamo in res poskrbimo, da je atmosfera med nami odlična. Potem v tem duhu odkorakamo na oder in čeprav igramo improvizirano glasbo, se pravi glasbo brezvnaprej dogovorjenih akordov, struktur in form, enostavno odigramo vrhunsko predstavo. Verjamem, da bi proces deloval tudi v obratni smeri, tako da podpiram idejo o glasbenem sodelovanju med politično nasprotnimi poli.

Je na nacionalni televiziji dovolj glasbenih oddaj in ali so te predvajane v primernih terminih?
Bolj kot število glasbenih oddaj pogrešam oddaje s kvalitetnejšo glasbeno vsebino. Želel bi videti več oddaj, ki so zabavne in izobraževalne hkrati.

Če bi nekega dne postali minister za kulturo - katere bi bile vaše prioritete in kaj bi se trudili spremeniti?
Predvsem bi povečal delež umetnosti znotraj kulturne produkcije. Bistveno vlogo bi morali odigrati umetniško usposobljeni kadri, saj so marsikateri kulturni kadri pri nas umetniško nekompetentni ter posledično predstavljajo tisto ozko grlo, zaradi katerega veliko izvirne umetnosti ne doživi razcveta in posledično stagnira, dokler ne umre. Prvenstveno bi podpiral umetnost, ki nastaja v našem prostoru ter izhaja iz našega prostora. Ta ustvarjalnost, ki bi se kazala tudi na drugih področjih, bi pomagala graditi našo identiteto ter prepoznavnost naskot naroda. Vgradila bi se v naše izdelke in predstavljala tisto unikatno dodano vrednost, ki je predpogoj za uvrstitev v višje cenovne razrede. Prepričan sem, da imamo kot narod izjemen ustvarjalni potencial, ki bi lahko potegnil naprej vsa ostala področja.