Prav zaposlovalci pa so tisti, ki se morajo takšnim novim željam prilagajati.
Pred generacijo Y sta bili generacija X in generacija "baby boom". Generacija "baby
boomerjev" se je začela po končani drugi svetovni vojni, začetek generacije X pa se postavlja v
leto 1965. Generacija X je trajala do leta 1982, ko jo je zamenjala generacija Y.
Denar ne more kupiti sreče
Je tudi vam znan stavek, da
"pretirano gnanje za denarjem zamegli pravi življenjski smisel?" Najnovejše raziskave so
pokazale, da na takšen način razmišlja generacija Y, ki je trenutno stara približno 20 let.
Raziskava, ki je bila izvedena na več kot 2500 mladostnikih, ki so se rodili po zgodnjih
osemdesetih, letih je pokazala, da se generacija Y upira vrednotam, ki so jih imeli njihovi starši,
in je trdno odločena, da se njihovo življenje ne bo vrtelo le okrog službe. Službo so pripravljeni
pustiti, ko se jim ta ne zdi več zabavna ali izpolnjujoča, poleg tega si želijo veliko časa, ki ga
lahko izkoristijo za potovanja. Zaslužek in status, povezan s službo, na lestvici vrednot nista na
prvem mestu.
Posledica blagostanja
Takšnemu razmišljanju mladostnikov pa botruje izostanek opaznejših ekonomskih
padcev v zadnjem desetletju in pol ter posledično blagostanje. Zato za generacijo Y eno leto, ko se
le potuje, pravzaprav ni nič nenavadnega. Lahko se zaposlijo, službo pustijo ali pa odprejo lastno
podjetje. Takšen odnos generacije Y naj bi bil tudi posledica nezadovoljstva, ki ga je dolgourno
garanje prineslo njihovim staršem. Prav generacija z novimi vrednotami pa bo v naslednjem
desetletju predstavljala večino delovne sile.
|
Generacijo Y zanimajo potovanja. © iStockPhoto |
Nove razsežnosti dela
Ker mladi zaradi pomanjkanja dopustov in dolgega delovnega časa pogosto menjajo službe, se pogosto zgodi, da imajo do 38. leta za sabo že 10 delovnih mest. Kar 85 odstotkov generacije Y si želi od 30 do 70 odstotkov svojega dela opravljati od doma. Več kot polovica pa si želi fleksibilnega delovnega časa. Poglavitni ključ izbire se glasi "delal bi to, kar me veseli", zaslužek pa je bil šele na sedmem mestu.
Prilagoditev podjetij
Zato se velika podjetja, ki bi naredila vse, da bi privabila najboljše diplomante, množično prilagajajo novim zahtevam svojih prihodnjih zaposlenih. "Prejšnja generacija je delo videla kot primarni del svojega življenja, nova generacija pa se od stare bistveno razlikuje," je povedala direktorica človeških virov pri družbi Procter and Gamble. "Nova generacija si želi ravnotežja med zasebnim in službenim, zato iščejo družbeno odgovorna podjetja, ki omogočajo dopuste in potovanja." Prav s takšnimi željami se morajo ukvarjati vodje človeških virov, ko novačijo mlade talente.
Primer Procter and Gamble
Procter and Gamble se je na novi trend prilagodil tako, da poleg izpostavljanja visokih plač oglašuje tudi stvari, ki zanimajo generacijo Y – prilagodljiv delovni čas, delo od doma, porodniške dopuste in redne večkratletne dopuste.
Preberite še: |
Podjetja, ki se novim vrednotam prilagajajo, opozarjajo na nevarnosti ignoriranja želja prihodnje delovne sile. Drugi pa menijo, da se nima smisla razburjati, saj se vrednote lahko kaj hitro vnovič zamajejo.
Tuja delovna sila
Poleg tega na Zahod prihajajo zelo usposobljeni strokovnjaki iz Azije, ki nimajo klasičnih značilnosti generacije Y. Zanimiv je zlasti primer Kitajske, kjer generacijo Y sestavljajo edinci (posledica politike), ki so odrasli v zapletenih ekonomskih razmerah. Zato bo njihova delovna etika seveda povsem drugačna od etike zahodne generacije Y.
Kakšna bo delovna etika generacije Z – otrok, rojenih po letu 2002, pa se za zdaj lahko le sprašujemo.
