Okolica mesteca z manj kot tisoč prebivalci, ki leži ob Hudsonovem zalivu, je kraj, kjer se skoraj tisoč severnih medvedov jeseni zbere in čaka, da Hudsonov zaliv začne zmrzovati – takrat je čas za selitev severnih medvedov na sever. In oktobra ter novembra, ko jih je v okolici Churchilla največ, pride tudi veliko turistov/popotnikov, ki želijo videti bele orjake. Sredi novembra, ko je ledu že dovolj, medvedi začnejo loviti tjulnje, svojo glavno hrano. Na ledu ostanejo do sredine poletja, ko se začne lomiti in tanjšati, kar jih prežene na kopno, v bližino Churchilla, kjer ekoturizem cveti ravno zaradi severnih medvedov, prihajajo pa tudi odprave, ki raziskujejo življenje na mrzlem severu. 

Medvedji zapor je jeseni poln
"Poglejte na obe strani, levo in desno," prišleke na medvede, ne na avtomobile, opozarjajo vodiči v Churchillu. Obiskovalcem razdelijo letake z "medvedjimi navodili" – najvažneje je, da vedo: "Ne teci in ne delaj se mrtvega!" Oktobra in novembra je možnost, da lačen medved zaide prav v Churchill, velika in v mestu ne poznajo milosti. Strašijo jih s petardami, večkratne "prestopnike" pa omamijo in prepeljejo v zapor za severne medvede, Polar Bear Jail, ki je v veliki hali, kjer imajo lahko hkrati zaprtih 30 medvedov (največ "zapornikov" je mladih, še odraščajočih medvedov). V zaporu jih raje ne hranijo, saj se medvedi, ko jih izpustijo, sicer tja začnejo vračati – znani so celo primeri "vlomilcev", ki so mrzlično vohljali za hrano. Zapor se izprazni, ko Hudsonov zaliv zaledeni, saj takrat skoraj ni več nevarnosti, da bi se medvedi zadrževali v mestu, ki ima s preostalo Kanado samo železniško in letalsko povezavo.