Tako imenovana digitalna revolucija si resnično zasluži svoje ime. Skladno s pravo revolucijo preobrača stari red, na oder zgodovine pa se vzpenjajo nove sile, ki vzpostavljajo nov sistem pravil. Kje se bo proces končal, še ni jasno, lahko pa sklepamo na podlagi razvoja dogodkov v glasbeni industriji. To je digitalna revolucija spremenila v prah in pepel. Z brezplačnim kopiranjem glasbenih posnetkov po internetu ji je namreč uspelo spodnesti nosilni steber glasbene industrije, to je varstvo avtorskih pravic.
Toda kot navaja portal Die Welt, je preigravanje avtorskih pravic šele predigra. Predigra odločilnega napada na sam koncept lastnine v kapitalizmu. Gre za proces, ki ga ni blagoslovil noben parlament niti ga na nobenem referendumu ni potrdil noben narod.
Totalitarizem potrošniških zahtev
O "totalitarizmu potrošniških zahtev" govori nemški slovničar
Roland Reuss, ki je pred časom nemškemu predsedniku posredoval poziv k ustavitvi
procesa
"digitalnega razlastninjenja avtorskih del". Pod poziv se je že podpisalo kar 1600
avtorjev in publicistov. Prav vsi opozarjajo, da je pravni okvir, ki je v analogni časovni dobi
določal produkcijske pogoje za intelektualno dejavnost različnih zvrsti, na težki
preizkušnji. Po mnenju podpisnikov poziva je prav ta pravni okvir, ki izpostavlja pomen lastnine,
sploh omogočil znanstven napredek in digitalno revolucijo. Toda iz slednje se poraja kulturna
tehnika, ki si reže vejo, na kateri stoji: zavarovani produkcijski pogoji za intelektualno
dejavnost.
Leta 2004 je Google začel skenirati knjižno gradivo ameriških knjižnic, da bi množico podatkov postavil na svetovni splet. Za zdaj je na spletu sedem milijonov del. Pesimisti se bojijo, da bodo v bodoče knjižna dela izhajala le še v digitalni obliki, Google pa bo postal knjižni monopolist digitalne dobe. Takšna digitalna revolucija bi povsem razvrednotila koncept avtorstva, njegovega varstva, avtorje del pa bi posledično prikrajšala za vse zdaj obstoječe oblike honoriranja.
Revolucija ne čaka na pravni sistem
V nemškem Berlinu ravno ta torek in sredo poteka simpozij, na katerem okoli 250 strokovnjakov
iz 19 držav razpravlja o prihodnosti koncepta avtorskih pravic.
"Digitalizacija postavlja pravne politike sleherne države pred nove izzive. Nove tehnologije so
dostop do prej z avtorskimi pravicami strogo varovanih vsebin bistveno olajšale," je uvodoma
dejala nemška pravosodna ministrica
Brigitte Zypries. Pozvala je k čim prejšnjim spremembam avtorskega prava.
"Kajti že kmalu utegne postati prepozno za prilagoditev pravnega okvirja. Tako kot prejšnje
tudi digitalna revolucija ne bo čakala na to, da ji nadenemo ustrezen pravni okvir," je še
dejala ministrica.
