Uveljavljanje plakata kot propagandnega medija so narekovale gospodarske in politične spremembe ter
pospešen tehnični napredek. Korenine slovenskega plakata segajo v začetek 20. stoletja, ko se je
mesto Ljubljana začelo spogledovati z modernimi prestolnicami.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) so postavili razstavo 150 plakatov, ki
razkrivajo vizualno kulturo med svetovnima vojnama v mestu in posredno na Slovenskem. Razstavo z
naslovom Gospodična, vi ste lepi kot plakat! bodo slovesno odprli v torek, 4. marca, ob 19. uri.
Plakate so si izposodili iz zbirk po slovenskih galerijah, muzejih, arhivih, pa tudi pri
nekaterih ljubiteljskih zbirateljih. Dodali so drugo slikovno gradivo, naredili "tapete" iz
arhivskih fotografij, predvajali bodo filmčke iz tistega časa.
Širok spekter razstavljenih plakatov
Plakati so razstavljeni po sklopih, od propagandnega do prireditvenega in komercialnega.
Propagandni sklop priča tudi o strategiji tedanje države za izboljšanje zdravstvenega stanja z
uvedbo praznika treznosti, šolskega predmeta Higiena in v letih 1925–1934 s stalno higiensko
razstavo na Ljubljanskem velesejmu. Prireditveni plakati so vabili na kulturne, športne, družabne
in gospodarske prireditve in dogodke. Komercialni plakati ponujajo razne dobrine in storitve. Skrb
za čistočo je bila pomembno vsakodnevno žensko opravilo, prav tako preventiva pred nalezljivimi
boleznimi. Oblačila so izkazovala družbeni položaj. Slednji je dovoljeval nekatere razvade, na
primer kajenje, ki je bilo za meščanske dame spodobno, za ženske nižjih slojev pa je bilo
nemoralno.
Naslov razstave je povzet po knjigi kustosinje
Mete Kordiš iz leta 2005 (Filozofska fakulteta), gre pa za vzklik iz prigode o
gospodični in plakatu dedka
Dušana. Ta je v študentskih letih risal lepake za kulturne prireditve, na katerih
se je čudil načičkanim in izumetničenim dekletom. Nekega dne se je zavrtel z gospodično, ki jo je
hudomušno primerjal s plakatom.
34
ogledov
Gospodična, vi ste lepi kot plakat!
Razstava z več kot 150 plakati o življenju v Ljubljani med obema vojnama razgalja vizualno kulturo v mestu in posredno v vsej Sloveniji.