So osebnosti, ki bi nekako razočarale, če ne bi vsaj enkrat med svojim življenjem delale za neko tajno službo: Ernest Hemingway, pisatelj, avanturist, osvajalec ženskih src in človek velikih potez, je prav gotovo takšen človek.
|
|
Ernest Hemingway je bil "diletantski špijon". |
Tako ne gre toliko za presenečenje kot za odstrtje še ene tančice z večplastne Hemingwayeve podobe, če ameriški zgodovinarji razkrivajo, da je pisatelja leta 1941 rekrutirala sovjetska tajna služba z uradnim imenom Sovjetski komisariat za državno varnost (NKGB). A pričakovanj sovjetov avtor romana Zbogom, orožje niti približno ni izpolnil.
Kot so v pravkar izdani knjigi z naslovom Vzpon in padec KGB-ja v ZDA zapisali John Earl Haynes, Harvey Klehr in Alexander Vassiliev, so v arhivu NKGB-ja ob imenu Hemingwaya našli pripis "diletantski špijon". Oborožen s tajnim imenom Argo, ki ga je prejel pred potovanjem na Kitajsko leta 1941, je Hemingway sovjetskim obveščevalcem na sestankih v Londonu in Havani v obdobju vojne "večkrat izrazil željo, da bi jim pomagal", vendar "ni posredoval nobenih koristnih političnih informacij".
Ker ni pokazal "nobenih izkušenj v praktičnem delu", je sovjetska stran še pred koncem 40. let s kasnejšim prejemnikom Nobelove nagrade prekinila vse stike.
Hemingway pa ne bi bil Hemingway, če ne bi delal tudi za drugo stran. Tako je med vojno z ribiško ladjo El Pilar plul po morskih vodah severno od Kube in oprezal za sovražnimi ladjami. Te je nameraval prijaviti ameriški mornarici, kar je samo enkrat tudi storil.
