Igra pomeni svobodo

"Pri razvoju in poteku otrokove igre je vloga odraslega zelo pomembna," meni Darja Vodišek iz Vrtca Trbovlje. Pomagala je pri pisanju priročnika za vzgojiteljice v vrtcih Kakovost v izvedbenem kurikulu v prvem starostnem obdobju, v katerem je opisanih veliko koristnih iger za otroke do 3. leta.

Večje in manjše škatle
"Igra z majhnimi in velikimi škatlami otroke vedno navdušuje," pravi Vodiškova. Manjše škatle, napolnjene z različnimi kartonskimi liki, velikimi gumbi in orehi, jih pritegnejo k raziskovanju in ustvarjanju. "Najprej se trudijo škatle odpreti, iz njih stresajo material, jih znova napolnijo, zlagajo in polagajo na različne načine," pojasnjuje. Za igro z igračo dojenčkom pa so po njenih besedah potrebne večje škatle, napolnjene z rutami, odejami in preprostimi oblačili, v katere otroci polagajo dojenčka. Velike škatle lahko uporabijo tudi kot vozila ali skrivališča.

"Otroke pritegnejo tudi različno velike plastenke, napolnjene z materiali in tekočinami," opaža. Te plastenke otroci opazujejo, nosijo, poslušajo zvoke, ki jih oddajajo, in jih uporabljajo kot ropotulje za spremljavo petja odraslega. "Igri moramo odrasli slediti, jo razvijati, po potrebi voditi in se vanjo vključiti," dodaja. "Igra za otroka vedno pomeni svobodo in ustvarjalnost," pa pravi Ivana Arh Zagoričnik iz Viških vrtcev.

Ustvarjalnost med zimo
Špela Ljubej in Tjaša Romih iz Vrtca Anice Černjeve sta v priročniku opisali, kako sta pozimi otrokom vzbudili radovednost ter pri njih spodbudili ustvarjalnost, čutna spoznanja, gibanje in govor. Ko je snežilo, so otroci sneg dojemali tudi s čutili: lovili so snežinke, ugotavljali njihove oblike in gledali, kako se v toplem prostoru topijo. Opazovali so stopinje v snegu, hodili po njih, oblikovali kepe in merili v drevo ter skupaj z odraslim naredili snežaka.

Približajte jim knjigo
Po mnenju Olge Ambrožič iz Vrtca Mladi rod je knjiga pomembno vzgojno sredstvo že v prvem starostnem obdobju. Na začetku je otrokom ni izročila le kot igračo, temveč tudi z nekim drugim namenom – to pa ne pomeni, da jim ni omogočila raziskovanja in svojevrstne uporabe. Prek ravnanja s knjigo jih je usmerjala, večinoma neverbalno in z zgledom, jih opazovala in se na njihove spodbude odzivala. Z zgledom jih je učila tudi spoštljivega odnosa do knjige.

Vtisi. Po listanju knjig je otrokom ponudila papir in krede, otroci pa so vtise, ki so jih nanje naredile knjige, prenašali na papir.

Branje in igra. Med branjem knjige so zgodbo skupaj dopolnjevali, med pripovedovanjem pa so dogajanje v knjigi začeli ponazarjati z gibi.