Kaj je za vas popoln dan? Prežet z glasbo, soncem, pticami, sprehodi s Kajo, smehom otrok ... pomladna trava, prvi zvončki ali pa sveže zapadel sneg … šumenje valov in brenčanje čričkov v borovcih ...
Kaj vas osrečuje in kaj žalosti? Osrečujejo me srčni, sočutni in pogumni ljudje, žalosti pa me splošna družbena nezainteresiranost za sobitja, polna fobij, predsodkov in diskriminatornega vedenja.
Koliko sami sledite modnim smernicam in kaj menite o modni industriji? Nič in nimam mnenja. Edinole pri srcu mi je včasih težko, ko gledam mlade ljudi, ki jim vcepljajo v glavo neke lepotne, družbene ideale, stereotipe … žalosten je ta svet, v katerem človek ne more biti to, kar je, ampak mora vedno in nonstop zadovoljevati neke tuje apetite in pričakovanja.
Bi se ljudi dalo prepričati v to, da ne bi nosili krzna, in zakaj naj ga ne bi nosili? Seveda bi se jih dalo. Hm … morda bi morali med ljudmi razširiti kako novico, da je kje več žensk umrlo zaradi kemikalij, s katerimi so obdelani krzneni plašči, obrobe ...tako kot se to recimo počne z novo gripo, ko cepiva ne gredo v prodajo in farmacija prideluje izgubo. Zakaj? Zato, ker bi moralo imeti vsako čuteče bitje pravico do lastnega življenja in odsotnosti trpljenja.
Bi se ljudi dalo prepričati v to, da ne bi nosili krzna, in zakaj naj ga ne bi nosili? Daleč največjo pomanjkljivost predstavlja naša Veterinarska uprava, ki svojega dela ne opravlja tako, kot bi morala. Preveč izgovorov, preveč gledanja vstran, premalo etike in kronično pomanjkanje vrednot. Služba pač. Živali niso zaščitene in v resnici nimajo nikakršnih pravic ne v Sloveniji ne v svetu.
Bi morali cirkuse z živalmi prepovedati in zakaj? Kakšno je stanje v Sloveniji? Po mojem mnenju cirkusi z živalmi ne spadajo v 21. stoletje in bi jih morali že zdavnaj prerasti. Živali v cirkusu trpijo, so zlorabljene ter izvajajo groteskne in poniževalne "akrobacije", ki nimajo nikakršne zveze z njihovim naravnim vedenjem. Gre za navaden speciesizem, ki se dnevno odraža v vseh segmentih našega življenja in delovanja. Stanje v Sloveniji je žal porazno, saj ni nobenega spodobnega nadzora, poleg tega pa smo v zadnjih letih postali mala oaza za cirkuse, ki so v drugih evropskih državah že prepovedani ravno zaradi znane in dokazane krutosti do živali.
Kaj sporočate ljudem, ki menijo, da je aktivizem zgolj šminka in poza? Naj se pridružijo aktivistom in sami ugotovijo, ali je res tako.
S čim se trenutno ukvarjate oziroma pri katerih projektih delate?
Trenutno se ukvarjam s promocijo svojega drugega nedavno izdanega albuma Sakura in se vsak dan aktivno izobražujem na področju glasbe oziroma vokalne tehnike. Razmišljam pa tudi o snemanju jazzovskega albuma.
Na albumu ste sodelovali tudi z Edom Maajko. Zakaj takšna izbira?
Producenta albuma sta JaMirko in Pier, znana tudi kot del kolektiva RDYODJ's, ki pa zelo tesno sodeluje med drugimi tudi z Edom Maajko. Edo mi je blizu zaradi družbenokritičnih tekstov in ker noče biti za vsako ceno prilagodljiv in upogljiv.
Slovenska glasbena scena je v znamenju vrnitev (Borghesia, Kuzle, Buldogi izdajajo albume). Kako gledate na to?
Super, meni so bile Kuzle vedno všeč (smeh). Čakam, da se vrnejo še Tožibabe (smeh).
Glasbeniki, s katerimi se pogovarjam zadnje čase, pravijo, da si mladi umetniki veliko manj upajo, kot so si včasih, da so tudi bolj konservativni in želijo v prvi vrsti vsem ugajati. Kako to komentirate vi?
Ne vem, ker mladih ne spremljam toliko, sebe pa ne štejem več med mlade, še manj pa med tiste, ki bi želeli ugajati. Je pa celotna družba, svet, če hočete, naravnan v to smer in razmišljanje, da je treba ugajati, da boš kam prišel. Zame osebno je to zelo dolgočasno početje, ugajati namreč. Se mi zdi, da s takim početjem umoriš lastno osebnost.
Intervju je bil objavljen v Zame, brezplačni prilogi časnika Žurnal24, ki je izšla 5. februarja.
