„Joj, joj, joj!“ je ušlo Janezu. „Kaj pa je?“ se je nasmehnila Irma. „Ah, pozabil sem, da moram kolegu odnesti neko orodje,“ si je izmislil.
Irma je vedela, da so ga zmedli njeni joški, in prepričana je bila, da je na dobri poti, da ga položi.
Brez sramu mu je sedla v naročje, ga prijela za desno dlan in si jo položila na golo nogo. Janez je bil tik pred nezavestjo in v trenutku se je prestrašil kot majhen otrok. Še malo prej bi dal ledvico za takšno priložnost, sedaj pa je zmrznil. „Saj naju nihče ne vidi,“ je dejala Irma. „Saj ni to … samo ...no.“
Irma ga je poljubila in ko je začutila, kako se njegova roka premika proti prsim, je vedela, da deluje. Ni pa se dvigala le njegova roka. „Opa, Janez! Kaj pa imamo tukaj?“ je dejala in z roko zašla v njegovo mednožje.
Pomislil je, da je tam nevarno območje, kajti zadeva je bila tik pred eksplozijo. Ne! Takšne sramote si pa že ne bo nakopal. Vstal je in dejal, da mora nujno na stranišče. Irma se je le nasmehnila in ga podražila naj pusti še kaj za njo.
Najraje bi se ugreznil v zemljo, če bi lahko, a je že držal za vrat svojega junaka in drgnil, da je bilo kaj. Samo pomislil je na hitro na Irmo in že je frčalo belilo naokoli. „Prekl ... idiot zarukani!“ se je jezil sam nase, ko je opazil, da s skoraj vsakega roba školjke in ploščic visi njegov sluzasti proizvod. Še celo po kotličku je veselo polzelo navzdol in kar prebledel je, ko je opazil, da ni papirja. „Krasno ...s čim pa naj zdaj ...?“
Ni imel druge rešitve, kot da sleče spodnjice in z njimi obriše svinjarijo, ki jo je zagrešil. Toda kam potem s hlačkami? Pogledal je v školjko in enostavno se mu je zdela briljantna ideja, da jih spusti v odtok. Vrgel jih je v vodo in jih z metlico še nekoliko potlačil, nato pa pritisnil ročico za izpust vode. „Upam, da nisi na ta veliki potrebi … je zamašen odtok!“ je bila prepozna Irma.
Janez je izbuljil oči, pogledal v školjko in zgrožen opazoval gladino vode, ki se je ekspresno približevala robu, s seboj pa nosila njegove pikčaste hlačke. Katastrofa!
Kaj naj stori? Je kje vrv, da bi se obesil? Naj skoči skozi okno? Raje ne. Pristanek po skoku iz enajstega nadstropja je bojda preveč zapleten. Le kaj bo pomislila Irma? Da se je podelal v hlače od strahu in skušal odplakniti dokaze?
Pogumno je segel v školjko, zgrabil hlačke in jih močno odcedil v umivalnik, počakal, da je voda iz školjke odtekla, nato pa hlačke potisnil v žep in sklenil, da si bo izmislil nekaj za nagel odhod domov.
Ko je stopil pred Irmo, je bil še vedno bled in je jecljaje lagal, da mora nujno domov, ker ga že čakajo in da se bo zagotovo oglasil jutri. Irma je komajda še zadrževala smeh, ko je pogledala v njegovo mednožje, kjer se je že pošteno razlezel moker madež. Tega je Janez opazil šele na stopnišču in se zavedel, da je izpadel kot mlad junec, ki je prvič v rokah imel pravo babo in nekontrolirano pobelil svoje hlačke. Bilo ga je sram kot še nikoli, hlačke je odvrgel v prvi smetnjak, nato pa sedel v park, dokler se mu madež ni posušil in odšel domov.
