Ena izmed ključnih skupnih odločitev je odločitev o tem, ali bomo imeli otroke ali ne. Ker gre tu za globoke želje in potrebe posameznika, so težave skoraj neizogibne.
Kdo bo popustil prvi
Ker se pri tem vprašanju ne moremo odločiti za vmesno pot, mora eden izmed partnerjev popustiti željam drugega ali se odločiti za izhod iz zveze. Obe rešitvi prinašata dolgoročno odpovedovanje; bodisi otroku ali mirni idili v dvoje. "Rešitve, s katero bi bila oba partnerja zadovoljna, tukaj ni," pravi družinska svetovalka Melita Kuhar Pucko iz Svetovalnica.si.
Če je v zvezi že otrok in se partnerja odločata o tem, ali se mu bo pridružil še bratec ali sestrica, je težava še toliko večja, saj ne zadeva več samo njiju, ampak tudi otroka. Ta skupaj s starši nosi posledice njunih odločitev. Enako je moč trditi za otroka, ki se rodi zgolj na željo enega izmed staršev, s strani drugega pa ni zaželen. Nikar ne mislite, da lahko kaj takega pred otrokom uspešno skrijete, saj bo to še kako čutil.
Pogovor je sredstvo
Ali torej sploh obstaja način, da se izognemo bolečini ob izgubi partnerja ali svojih življenjskih ciljev? "Na silo ne gre popolnoma nič," pravi Puckova. "V takem primeru predlagam, da se partnerja pogovorita zelo iskreno in odprto o vseh pozitivnih in negativnih straneh odločitve imeti ali ne imeti otroka. To se lahko tudi zapiše na list papirja in se k tej temi lahko partnerja vrneta čez nekaj časa in se še enkrat pogovorita o svojih pogledih," dodaja.
Pametno je tudi, da pustite času čas, saj se tudi želje in življenjske okoliščine z leti spreminjajo. Nikakor pa partnerja ne poskušajte izigrati, saj so, po besedah Puckove, "taka razmerja pozneje praviloma obsojena na neuspeh in nezadovoljstvo".
