Je vaš otrok emo?

Emo je kratica za verzijo melodične punk-rock glasbe z močnim čustvenim sporočilom. Je pa tudi čustveno stanje oziroma način, kako mladi razmišljajo o sebi in izražajo svojo občutljivost, stališča in razmišljanja. Kot mnoge druge subkulture ima tudi emo korenine v glasbi in ga označuje specifičen način oblačenja in obnašanja.

Kako so videti emo otroci?
Emo 'dress code' je lahko zelo zapleten ali popolnoma enostaven. Morda ga najbolje opisuje to, da se tako fantje kot dekleta oblačijo zelo podobno, tako da se lahko kombinacije oblek opišejo kot unisex. Emo otroka lahko prepoznate po črno naličenih očeh, črno nalakiranih nohtih (pri obeh spolih), močan make-up uporabljajo tako ženske kot moški, all-starkah, ozkih majicah, potiskanih s slikami, črnih ozkih hlačah, zapestnicah različnih barv, očalah z debelimi in črnimi okvirji, ki jih uporabljajo tudi tisti, ki jih ne potrebujejo, značilni so piercingi na ustnicah, obrveh, jeziku in bradi.   

Prepoznavni so tudi po pričeskah. Običajno gre za dolge črne lase, ki deloma prekrivajo obraz, kar dosežejo z gelom. V modi je tudi kratka pričeska z dolgim pramenom na eni strani obraza. Med črnimi lasmi se najde tudi roza ali bel pramen.

Tipična scenografija
Ker "se furajo" na čustva, emo otroci največ razmišljajo o ljubezni, nežnosti in seveda glasbi. Na zidove lepijo črno-bele posterje in fotografije emo otrok, ki si izkazujejo nežnosti. Popularno je tudi izpisovanje besedil pesmi priljubljenih Emo glasbenih skupin ali pisanje lastnih pesmi.

Emo najstniki so tudi veliki oboževalci interneta zaradi videospotov in spletnih socialnih omrežij, kjer se virtualno družijo. Med priljubljenimi skupinami so Fall Out Boy, My Chemical Romance, Panic at the Disco, Green Day, Blink-182, Weezer, Escape The Cape

Predsodki
Pripadniki nekaterih tradicionalnih subkultur na emo generacijo gledajo kot na modne mehkužce, ki so emo samo zaradi mode in videza. Nerazumevanje kažejo tudi odrasli, ki jih označujejo kot depresivne, nagnjene k samopoškodbam, pesimistične in potencialno delinkventne. Pripisuje se jim tudi promoviranje biseksualnosti, vrstniki pa jih pogosto maltretirajo in označujejo kot slabiče, cmere in geje.

Kakšno sporočilo pošiljajo?
Emo najstniki se nagibajo k odprtosti do novih občutij, izkušenj in stvari. Končni cilj je počutiti se dobro v lastnem telesu in duhu skozi izražanje emocij in brez veliko besed. Od tod molčečnost, zaprtost, preobčutljivost in sramežljivost.

Res je, da emo generacija potencira občutja žalosti in depresije in ima potrebo, da običajnim najstniškim problemom doda malo dramatičnosti. Vendar ni treba biti zaskrbljen, saj gre za še eno generacijo, ki ima potrebo po pripadnosti, izražanju občutkov in ustvarjalnosti, samoizpraševanju sebe in svojega položaja skozi specifičen videz, sporočila in teme.

Prav tako je normalno, da najstnik zahteva več zasebnosti in začne z osamosvajanjem, tako da tudi to ni posebnost emo otrok. To, kar morda najbolj skrbi starše, je poudarjena biseksualnost, čeprav gre običajno za tipično najstniško krizo identitete, ki vključuje tudi vprašanja, povezana s spolnostjo in seksualno opredelitev ter eksperimentiranje z istim spolom bodisi na imaginarni ravni ali v realnosti.  

Ali je treba biti zaskrbljen?
Obstaja nekaj stvari, ki so povezane z emo subkulturo in zaradi katerih so starši lahko zaskrbljeni. Če opazite brazgotine ali rane na rokah ali drugih delih telesa, gre za samopoškodbe, ki imajo lahko resne vzroke in posledice. Če otrok vidno izgublja težo, gre morda za prehranske motnje, nastale iz želje, da bi se obačil v ozka oblačila, ki jih zahteva subkultura. Ni se odveč pogovoriti z otrokom, da bi ugotovili, ali sta depresija in preobčutljivost samo najstniški "stil", ali pa gre za resnična razpoloženjska nihanja, za katera so značilne različne stopnje žalosti, razočaranja, osamljenosti, brezupa, dvomov v samega sebe in krivde.

Sami najbolje poznate otroke, zato presodite, ali gre le za modno muho ali pa otrok preživlja intenzivno čustveno izkušnjo, ob kateri potrebuje vašo podporo in razumevanje.