Mit o tem, da je
Dom Pierre Pérignon, slepi benediktinski menih, res izumil šampanjec, drži samo na
pol.
Bolj kot za Dom Pérignonov izum gre namreč za posledico evolucijskega razvoja, ki je šel od
mirnih vin k penečim in ki je svoj vrh dosegel leta 1688, ko je Dom postal glavni kletar opatije
Hautvillers pri Epernayu, z glavno nalogo ustvariti veliko mirno vino. Te naloge se je lotil z
rezanjem (ali mešanjem) različnih vin med seboj, da bi tako povezal odlična sortna vina v veliko
zvrst; to mu je tudi uspelo, zato velja Dom Pérignon tudi za utemeljitelja rezanja vin, kar bi sam
Dom verjetno štel tudi za svoj največji izum.
Kljub temu pa mu vinska zgodovina kot največji izum oziroma prispevek priznava nadgradnjo
izboljšanja postopka pridelave penin – kamor spadata predvsem Domov izbor debelejših steklenic in
njegovo vezanje plutovinastih zamaškov z vrvjo na steklenice. Ti dve novosti sta v veliki meri
prispevali k temu, da je zaradi tlaka, ki ga ustvarja sekundarno vrenje v steklenici, veliko manj
steklenic razneslo.
