Prešernov verz v naslovu odseva odnos tedanjega časa do njegove poezije. Danes ga razumemo drugače - v naši zavesti je tisti, ki je Slovence s svojo poezijo umestil na kulturni zemljevid Evrope.
|
Ti si življenja moj'ga magistrale, glasil se 'z njega, ko ne bo več mene, ran mojih bo spomin in tvoje hvale. Sonetni venec
|
|
Prešernove pesmi za vse
Vsakoletni recital Prešernove poezije pred Prešernovim spomenikom v središču Ljubljane na samo obletnico pesnikove smrti, od katere letos mineva 160 let, pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Po uvodnem nagovoru župana Zorana Janković a, je recital z Zdravljico začel starosta slovenskega gledališča Polde Bibič . Prvič so recital organizirali leta 1986, trajal pa je kar štiri ure.
V knjigarni Konzorcij so na prireditvi z naslovom Igram, režiram, prevajam, restavriram, raziskujem, komponiram... pišem gostili tiste pesnike, romanopisce, noveliste, ki ustvarjajo tudi na drugih umetnostnih področjih.
Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič , skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih , pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanič . Sprejema so se udeležili vsi nagrajenci, razen Putriha, ki ravno ta čas v Bostonu pripravlja razstavo, in Damjanovičeve, ki je bila delovno zadržana.
|
|
|
|
Izložba v Kranju. © Boštjan Tacol
|
|
V Kranju, kjer je pesnik preživel zadnja leta življenja in je tudi pokopan, je potekal Prešernov smenj. Na ulicah mesta so pričarali Prešernov čas z nastopi pevskih zborov, godcev, folklornih skupin. Obiskovalci so si lahko ogledali izdelovanje domače in umetnostne obrti, predstavitev oblačil iz 19. stoletja, prisluhnili festivalu lajnarjev in se popeljali s kočijami.
V Kranju tudi Türk in Širca
Med obiskovalci v Kranju sta bila tudi predsednik države Danilo Türk (del govora Tüka v Vrbi na Gorenjskem) si lahko ogledate v priloženem videu) in ministrica za kulturo Majda Širca.Na Prešernov grob sta položila venec, nato pa se sprehodila po starem jedru mesta. Türk je dejal, da je to najbolj občuten praznik v Sloveniji, saj nas je prav Prešeren konstituiral kot kulturni narod in nas postavil ob bok najbolj kulturno razvitim narodom Evrope. Ministrica pa si je ob današnjem prazniku zaželela, da bi kulturno ustvarjanje še naprej odprto in močno, "ker nam to pomaga, da je svet lepši, odprt in da smo mi z njim spravljeni''. Sama kulturni praznik razume "kot poklon in kot dodaten izgovor, da se bolj ustavimo ob tistih, ki jih mogoče prek leta po nemarnem spregledamo".
