Občasno smrči več kot polovica otrok med prvim in četrtim letom, osem odstotkov pa jih smrči vsako
noč. Starejši kot so, več je rednih smrčačev, pri enem letu je takšnih šest odstotkov, pri
štiriletnih otrocih pa že 13 odstotkov. Dečki smrčijo pogosteje (63 %) od deklic (58 %). Vzroki za
nočno smrčanje so lahko blokade gornjih dihalnih poti, ki jih povzročajo polipi pa tudi pasivno
kajenje. Če v bližini otroka, starega od enega do štirih let, kadi le eden od staršev, se tveganje
za smrčanje poveča za 60 %.
Več bolezni, slabši uspeh
Otroci, ki smrčijo, dvakrat pogosteje trpijo zaradi kroničnega nočnega kašlja. Poleg tega
pogosteje obolevajo za prehladi in ušesnimi infekcijami, pojavljata se dnevna utrujenost in
hipermobilnost. V redkih primerih lahko nočne dihalne težave mačku celo odvzamejo tako veliko moči,
da se počasneje razvija. Smrčanje tudi vpliva na produktivnost otrok, saj moti spanec, ki je
pomemben zaradi ohranjanja energije in počitek. Posledica zmanjšanega vnosa kisika v možgane so
lahko motnje v obnašanju in slab šolski uspeh, kar so potrdile ameriške in nemške raziskave.
Odstotek otrok s slabim šolskim uspehom pri smrčačih je znašal 30,6 odstotka, kar je bilo skoraj
dvakrat več od kontrolne skupine, pri kateri je odstotek znašal 16,3 odstotka.
Če so za smrčanje krivi polipi, se lahko operativno odstranijo, vendar pa operacija ne pomaga
vsakemu otroku in se težave nadaljujejo pri četrtini. Razlogi so seveda lahko večplastni, zato
smrčanja nikakor ni dobro podcenjevati.
Kdor smrči, se slabše uči
Smrčanje pri otrocih je mnogim celo simpatično, vendar pa se je treba pri rednem smrčanju pogovoriti z zdravnikom. Nočne težave pri dihanju lahko namreč povzročijo posledice v razvoju otroka.
