Kje bodo izgovorjeni srcelomeči stavki, izbira tisti, ki zapušča. Če oba samo še nekako skupaj čakata na konec, pač izbira tisti, ki si upa izreči neizogibno. In kje naj ljubezni, če se le da, ne bi pokončali?

V službi. Nekoč zaljubljena sodelavca nekega dne nista več zaljubljena. No, vsaj eden od njiju ni. In ker se včasih vse odvija po najslabšem scenariju ("kot v telenoveli"), se lahko zgodi tudi v pisarni. Sodelavci najbrž niso imeli pojma, kaj se pripravlja, šef se drži za glavo, napetost ostane v zraku še dolgo, opravljivci si manejo roke ... Zapletanje s sodelavcem je za večino že samo zaradi tega prepovedana ideja.

Na počitnicah. Konec na počitnicah je zelo nelogičen, saj bosta najbrž morala deliti sobo in posteljo do konca nočne more. Vihrav odhod iz sobe je lahko nevaren: ona sama, razburjena in žalostna sredi noči na neznanih in nevarnih ulicah? Počitnice so zanič tudi zato, ker je možnosti za pobotanje veliko. A sprava uspe redkim.

Na poroki. Ne njuni seveda. Poroke so dogodek, kjer se zmeša veliko čustev in veliko alkohola. Če v to usodno mešanico vstopijo še bivši in bivše, ljubice in ljubimci, prijatelji, "ki jima hočejo samo dobro", in še kdo, se na konec obsojena zadeva lahko predčasno konča na nepravem kraju. Z veliko melodrame. Nenazadnje je konec na poroki velika napaka tudi zato, ker imata dan pokvarjen tudi mladoporočenca.

Nekoč sta bila srečna ... © iStockphoto

Pri starših. Včasih se znajdeta nekje, kjer odnos, ki je že tako na psu, postane še slabši. Pri njegovih ali njenih starših na primer. A to nikakor ni prostor za konec. V vse s**nje se bosta vmešala še mama in oče, ki se jima bo zdelo, da se morata zavzeti za enega, in sploh ni nujno, da bo to njun otrok. Tudi če staršem slučajno uspe, da se ne vpletejo, bo za vse štiri situacija še bolj neprijetna kot sicer. In zapuščenega bo hiša staršev vedno spominjala na boleč konec.

V avtu. Avto in njegov "mečkalni" zadnji sedež je popoln za začetke, a katastrofalna izbira za konec. Razhod v avtu je nevaren in ne ogroža samo takrat že nekdanjega para, ampak vse, ki so takrat na isti cesti. Avto je past, iz katere se ne da uiti takoj. Če vozi zapuščeni, morda ne bo hotel ustaviti; če zapuščeni sedi na sopotnikovem sedežu, morda ne bo hotel ven. V najslabšem primeru mešanica jeze, žalosti in nerazsodnosti lahko pelje v najhujše. Manj nevaren, a prav tako zoprn je konec na letalu, kjer vse, kar je glasnejše od šepetanja, slišijo sopotniki. Prostora za umik prav tako ni, let bo morda trajal še več ur ... Saj ne, da bi kdo načrtoval konec na letalu, a včasih se pač zgodi. V tem primeru je bolje počakati do pristanka in ga/jo zapustiti šele s prtljago v rokah.

V restavraciji. Konci nikoli niso prijetni. A restavracija je pogosta izbira, ker je civiliziran in nevtralen prostor, zato se komu lahko (napačno) zdi idealen kraj za konec. Še ena napaka. Že malo bolj glasno pogovarjanje pritegne pozornost drugih gostov in natakarjev in še tisto malo zasebnosti izgine. Zakaj bi vsi okoli vas morali vedeti, da je pra**c spal z drugo? Še slabša izbira je bar, kjer pa se zgodi kar precej koncev. Tudi zaradi preveč alkohola. Stvari hitro postanejo melodramatične – ko on/ona konča z "govorom", je na vrsti reakcija: "očitki/vpitje/jok". Dokler ju ne zaprosijo, naj odideta. Noč se mimogrede konča s hudim popivanjem, zjutraj čaka še hujši maček, morebitni "spravni seks pod vplivom" pa ne pomaga.

Preberite še:

Kako umira ljubezen? Ne uničite ljubezni sami! Kaj najhitreje uniči ljubezen?

V virtualnem svetu. SMS, mejl, telefon ali sporočilo na Facebookovem "zidu" so vse bolj pogoste in vse bolj sprejemljive "rešitve". Manj boleče za zapuščajočega, za zapuščenega najbrž še veliko bolj. Otročje, brezčutno, strahopetno in še bolj boleče, ker sled konca lahko ostane zapisana med SMS-i v mobilniku, na "zidu" ... Virtualnih rešitev se baje bolj poslužujejo moški. Še en dokaz, da nekateri pač nimajo dovolj jajc in spoštovanja. A izgubili bodo tudi spoštovanje drugih.

Doma. Zlomiti srce doma? Res raje ne. Če tisti, ki ga lomi, to naredi pri sebi doma, nima kam pobegniti. Če naredi to pri tistem, ki ga zapušča, bo umik lažji, a  zapuščeni si bo še težje opomogel. Če živita skupaj, bo najbrž treba izbrati dom. No, doma se "pogajanja" lahko vlečejo ure.

Se po vsem prebranem sprašujete, kje sploh lahko končate zadevo? Najbrž se bo vseeno zgodilo na enem od zgoraj naštetih prostorov. Izberite pač tistega, ki se vam zdi najmanj slab. In včasih bo šlo presenetljivo gladko.