Magazin
22 ogledov

Kje si, Danica?

Žurnal24 main
Še vedno si želim Danico. Žal sem jo spoznal nekaj let prekmalu. Bil sem še bolj zelen, kljub 20 letom, in si nisem upal kar tako spraviti na bejbo, pa če si je ona še tega še tako želela.

Ime ji je bilo Danica in bila je pohotnica brez primere. Goltala me je z očmi, v bistvu moje mednožje, kamor je ves čas strmela, kadar sva bila skupaj. Samo leto starejša je bila, a precej bolj izkušena od mene. Govorilo se je, da je šlo preko njene ta male že za avtobus ljudi, jaz pa sem se je otepal z vsemi štirimi. Imel sem neke vrste tremo, saj je bila tako agresivna, da sem se je kar malce bal.

Dovolj je bilo že, da sva sedela na avtobusni postaji in si je začela oblizovati ustnice ter stegovati svoje roke proti mojim nogam. Vedno je imela na zalogi vprašanje tipa "A so ti všeč moji joški?" ali pa "Veš, kok bi se dala dol s tabo?" Sanje vsakega fanta so bile zame nočna mora in strah, ki sem ga doživljal ob tem, je prerasel v pravo fobijo. Še bolj zanimivo pa je bilo, da sem si jo želel podreti, sanjaril o tem, kadar sem bil doma, in bil zadovoljen s spoznanjem, da si me želi. Ukrepal pa nisem.

Prijatelji so mi govorili, da sem bedak in da nikoli več ne bom našel bejbe, ki bi mi tako rada dala. Vedel sem, da imajo verjetno prav, toda vseeno se nekako nisem mogel povsem predati njenim rokam. Spomnim se, da sva enkrat sedela v kuhinji pri njih doma, oče je bil na vrtu, mama pa je skakala noter in ven ter nekaj nosila naokoli. Vse skupaj še ne bi bilo tako čudno, če mi ne bi Danica ves čas z roko bezala med nogami. Ja, zares je bila potrebna ta Danica. Čeprav nisem bil ob njej nikoli preveč sproščen, pa mi je vseeno godilo, da mi je z roko stiskala ta malega, ga božala in me pohotno gledala v oči. Takrat sem ugotovil, da me silno vzburja misel na to, da naju lahko zaloti njena mati. Morda sem potihoma v sebi verjel, da zaradi tega ne bo upala odpeti zadrge na mojih hlačah, a sem se krepko zmotil.

© iStockphoto

 
Izkoristila je mojo popustljivost in kot blisk potisnila desnico za moje hlače ter takoj zagrabila za korenjaka. Pri tem se mi je hinavsko nasmihala ter zlobno pristavila, da zdaj sem pa naj ... Še vedno sem upal, da se bo zresnila, seveda pa to pri njej ni bilo ravno za pričakovati. Nadaljevala je svoje početje in bila s svojo glavo vse bližje mojemu naročju. Ves prestrašen sem vprašal, kaj bo, ko vstopi njena mama, ona pa je odvrnila, da je pri sosedi, saj jo je videla odhajati, ko je pogledala skozi okno pred kakšno minuto. Postalo mi je neznansko vroče, okoli tiča pa še bolj. Ovila je svoje vrele ustnice okoli njega in potegnila po vsej dolžini napetega korenjaka. Odprtih ust sem zijal zdaj proti vratom, zdaj proti oknu in v strahu pozabil na dihanje.

Danica pa je bila ta čas s svojimi usti vse bližje korenu mojega junaka, ki je žarel v njenem vrelem žrelu. Ko je prišla nazaj k vrhu, sem celo pomislil, da bo prenehala in si me je samo privoščila za kakšno minuto, a je v nadaljevanju ovrgla moje upe. Namesto da bi mi zadevo potisnila nazaj za hlače, se je na razdraženi glavici poigrala z vršičkom svojega jezika, da mi je oči potegnilo navznoter. Z rokama sem se prijel za rob stola, na katerem sem sedel, in prvikrat prav zares opustil misel na to, da ne bi šla do konca. Zopet je potopila usta vse do dna, se tam malce zadržala, nato pa potegnila še enkrat navzgor in zopet zaplesala s spretnim jezikom vrh mojega korenjaka. Preden sem uspel sestaviti sliko v svojih očeh, je bila že v mojem naročju, me prav pohotno pogledala in si v rokav obrisala slino z ustnic. Čakal sem, da se mi nabije z muco na pokajočega tiča, a sem ugotovil, da že sedi na njem.

Kratko krilce ji je še kako prišlo prav, spodnjic pa nikoli ni prav rada nosila. Njena mama pa je mislila, da je svetnica. Je bila, ja. Za fante.

Prišlo ji je zelo hitro, vendar ne prej kot meni, kar pa je prav tako ni motilo. Dejala je, da ne smeva puščati sledi sredi kuhinje, saj se njena mati že vrača od sosede. Zagrabila me je panika, pomislil sem še na očeta, ki je na vrtu vihtel motiko, in si v naglici z zadrgo priprl korenjaka. Njej je bilo smešno, meni pa malo manj, ko sem ves ukrivljen zapuščal dvorišče in pomahal njenemu očetu v pozdrav. Odzdravil mi je in dodal, naj se še kaj oglasim.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.