Raje se kakšen dan vzdrži, ker ve, da bi ga zaneslo in bi ga morda celo uspela prepričati. Za nami
pa je pester vikend v Prlekiji, kjer smo bili po krstu prisotni na celodnevnem rajanju z ogromno
odlične hrane in pijače, kot to znajo le v tistih koncih naše dežele. Rajanje in prijetno druženje
je pričakal večer, kar pa ni ničesar spremenilo.
Postalo je še bolj zanimivo in v zraku so začele prasketati prve iskrice zaljubljenih parov,
ki jih na veselici prav tako ni manjkalo. Tudi sama sem zapeljivo gledala svojega in upala, da ima
podobne misli kot jaz. Ves dan so ga obletavali otroci, in ker zares zna z njimi, sem poskusila
zaigrati še na to struno. Nagovarjala sem ga, kako dober oče je in kako ga otroci obožujejo ter da
bi bila škoda, če ne bi imela še enega.
"Zdajle?" me je presenetil. Zakaj pa ne, sem si mislila. Toda kje?
Ker je bilo prijetno toplo, sva se odpravila na sprehod po vasi. Okoli naju so na širokih
travnikih peli črički in kar vabili v polvisoko travo. Spustila sva se po hribčku in se po zelo
dolgem času držala za roke. Okolje je bilo naravnost pravljično, mir pa je bil nekaj, česar doma v
mestu skorajda nismo več poznali. Sprva mi ni bilo prav prijetno sesti v travo, nato pa se mi je
zdelo udobneje kot pa na stolu, ki mi je delal družbo vse popoldne. Objeta prek ramen sva se začela
spominjati svojih zaljubljenih začetkov in se spraševala, ali sva vsaj še malo pod vplivom Amorjeve
puščice.
Da bi mi to dokazal, me je poljubil in mi izrekel malokrat slišane besede, ljubim te. Na to
sem vedno padla in tudi utrip srca se je v tistih trenutkih krepko dvignil. Zavalila sva se na
hrbet, a so me po vratu preveč drgnila stebla rastlin, ki sva jih pomendrala. Slekel je svoj
pulover in ga poveznil čez nadležno zelenilo, nato pa sem precej bolj sproščeno legla nazaj. Majico
mi je kmalu potisnil nad tako ljubljeni joškici in ju začel poljubljati, do koder je le lahko.
Prvikrat se mi je zdelo, da sva zares sama in se nama ni treba bati, da bi kdo vstopil v sobo,
pozvonil pri vratih, celo mobilnih telefonov nisva imela pri sebi, saj smo bili tako večinoma
nepokriti s signalom.
|
©iStockphoto |
Prav nič mi ni bilo neprijetno, ko mi je odpel gumbe na kavbojkah in z roko segel globoko za hlačke ter pobožal muco, ki si je nadvse želela tistega, kar se je pravkar znašlo v moji roki. To je bil njegov korenjak, prijeten na otip, topel, gladek, in kar je najpomembneje, trd kot kamen.
Z ritjo me je kar nosilo navzgor proti njegovi roki, ki je drgnila po vse vlažnejšem mednožnju. Njegovi prsti so se premikali ravno tako, kot sem si želela, in trenutek, ko sem sredinec začutila prodirati med sramni ustnici, je bil prelomnica najinega večera.
Še čvrsteje sem poprijela za korenjaka, ki mi je polnil dlan, in si dala duška. Izkušeno sva se znebila nadležnih hlač, on pa je svojega lepotca položil na spodnji del mojega trebuha in ga prav nagajivo počasi spuščal navzdol.
Vedel je, da močno hrepenim po njem, zato je to počel še počasneje kot sicer. Najraje bi ga v tistem trenutku prijela za tiča in si ga sama vtaknila v malo požrešnico, s katero sem imela namen požreti ljubljenega tiča in vse ostalo, kar bi mi lahko ponudil. Vedela sem, da bo težko, saj se je odločno upiral še enemu obisku v porodnišnici.
Narava in vse okoli naju pa je bilo očitno dovolj za to, da so njegove zavore popustile. V trenutku, ko je preko miniaturne črtice zdrknil v objem vlažnih sramnih ustnic, se je ustavil med njima in že naslednji hip povsem napolnil mojo pohotno malenkost.
|
©iStockphoto |
Zazrla sem se v nebo in se spraševala, ali morda ne vidim še dodatnih zvezdic od vsega lepega, kar se mi godi. Doživela sem nebesa in kot kaže, tudi on, saj se niti za hip ni umaknil od mene, in te dni z veseljem pričakujem modro črtico na testerju, ki že čaka v predalu.
