Voda pokriva približno sedemdeset odstotkov Zemlje. Od vse vode na planetu je je dobrih 97
odstotkov "spravljene" v oceanih in morjih, slaba dva odstotka v ledenikih in ledenih pokrovih na
Zemljinih polih, slab odstotek je podtalnice in le 0,2 odstotka oziroma 250.000 kubičnih kilometrov
sladke vode "se skriva" v rekah, jezerih, močvirjih in drugje na zemeljskih površinah.
Vode je marsikje premalo, drugje preveč, spet drugje je je enkrat premalo in drugič preveč.
Zaradi podnebnih sprememb je suš, poplav in drugih ekstremov vse več. Velik del Avstralije huda
suša pesti že od leta 2003, med najbolj sušam izpostavljenimi deli pa so še severna Afrika, Bližnji
vzhod, del južne Azije (kamor je vključen tudi velik del Indije) ter severna Kitajska. Še pogosteje
kot o sušah, mediji poročajo o katastrofalnih poplavah – zadnja leta jih je vse več tudi v Evropi
(junija lani je zalilo velik del Anglije), sicer pa poplave največjo škodo delajo v vzhodni in
jugovzhodni Aziji, kjer so predvsem posledica vse bolj nepredvidljivega monsunskega deževja, in v
obeh Amerikah. Nekako se zdi, da je vode vedno večkrat preveč ali premalo ter vedno manjkrat ravno
prav.
Preberite še:
|
|
Sveti kraji, kamor romajo
milijoni
|
Da je smotrno ravnanje in strogo varčevanje z vodo ter varovanje voda nujno, je jasno že dolgo. In že dolgo nazaj so napovedali, da bo voda nekoč dražja kot nafta. V fotogaleriji si oglejte prizore, med katerimi jih veliko opozarja, da z vodo slabo gospodarimo. Razmišljajte o tem, ko si boste naslednjič natočili polno kad vode. Veliko nesrečnežev tega ne bo naredilo nikoli.
