Ko otroka ni domov

Izgovorov je veliko: Nisem imel ure, "Crknil" mi je mobilni telefon, Prijatelj je rekel, da je šele osem, Izgubil sem ključe, pa smo jih iskali, Neži je bilo slabo in sem jo pospremil domov … Gotovo jih poznate, mogoče celo iz lastnega otroštva, in do danes se niso kaj dosti spremenili. Vendar poanta ni samo v tem, da nas skrbi za otroke in si pulimo lase, medtem ko oni uživajo v toplih poletnih večerih nekje na blatnem gradbišču, čeprav bi se že zdavnaj morali vrniti, gre tudi za prekršena dogovor in obljubo.

Nespoštovanje "policijske ure" je znak, da otroci odkrivajo svojo neodvisnost in želijo več svobode, le da to počnejo na nepravi način. Pravila oziroma posledice zaradi nespoštovanja dogovora morajo obstajati. V besu so starši zmožni najstrožjih kazni, najbolj pa seveda boli prepoved izhodov, kar pa je lahko dvorezen meč. Najpomembneje je vnaprej postaviti kazen za nespoštovanje dogovora, tako da otroci vedo, kaj lahko pričakujejo.

Prvi korak:
Otroke je treba opozoriti, da določanje ure, ob kateri se morajo vrniti, pravzaprav odraža vaše zaupanje v njih in ne želje, da jih nadzirate. Zaupanje, da so dovolj samostojni, da lahko skrbijo zase in se zabavajo po svoje, hkrati pa tudi, da znajo razpolagati s svojim časom. Če so prekršili dogovor, pomeni, da ne znajo izkoristiti svobode na pravi način.

Drugi korak:
Spomnite jih na dogovorjeno uro, ko odhajajo od doma. Tako jim ne boste dali povoda, da se izgovarjajo na nejasne ali napačno razumljene roke. Vnaprej tudi predvidite posledice prekršenega dogovora.

Tretji korak:
Dovolite, da se vrnejo domov brez strahu, tudi če so zamudili. Naj razmislijo in prespijo, tako kot vi. Naslednji dan pa jih spomnite na dogovorjeno kazen. Disciplina je v tem primeru pomembna, ne pa tudi zastraševanje, ki lahko vodi do še večjih težav.

Četrti korak:
Pri teži izrečene kazni bodite pravični. Dovolite, da vam otrok pojasni, zakaj je zamudil, a ne popuščajte. Otrok bo vedel, da si je kazen zaslužil, vendar pa da to ni konec njegovega življenja.

Peti korak:
Pogovorite se s partnerjem, da bosta skupaj sprejela primeren ukrep in se tudi oba držala dogovorjenega. Vzgojni trud bo zaman, če bo eden od staršev trden pri svojih načelih, drug pa bo takoj popustil in otroku vse oprostil.

Šesti korak:
Zamujanje ni konec sveta in ne pomeni, da vas otrok ne spoštuje. Normalno je, da otroci preizkušajo starševske meje in vidijo, kaj je najhuje, kar jih lahko doleti. Nekaj lekcij bo imelo učinek. Dajte otroku priložnost, da popravi napako in dokaže, da zna gledati na uro.