Leta 1979 se je na radijskih postajah vrtela pesem, ki je napovedovala, da bo video ubil radijske zvezde. A ni se zgodilo nič usodnega in tudi televiziji ni nikoli uspelo ubiti radia.
Radijski sprejemniki so navadnim smrtnikom v zahodni Evropi in ZDA postali dostopni v dvajsetih in
tridesetih letih prejšnjega stoletja. In če kje slučajno najdete primerek iz tistih časov ali pa iz
petdesetih in šestdesetih let, ste zadeli v polno. Ljubiteljev starih radiev je veliko, zato ne
preseneča, da je precej tudi spletnih strani, posvečenih nekaj desetletij starim radijskim
sprejemnikom. Cene za lepo ohranjene stare primerke se začnejo pri sto ali nekaj sto in končajo pri
nekaj tisoč in več evrih. Še delujoči sprejemniki so seveda dražji, naloga nedelujočih pa je, da s
svojo podobo pritegujejo občudujoče poglede.
Preberite še:
|
