V Westminstrski palači v Londonu bodo danes "zapele" fanfare. Na vrsti je že več kot petstota repriza več kot 500 let stare politične predstave, njena glavna zvezda pa je že več kot pol stoletja kraljica Elizabeta II. Čeprav je vedno povsem enaka, je ritualna veličastna jesenska državna otvoritev britanskega parlamenta najstarejša in najbolj gledana politična predstava v Britaniji. Danes mineva petdeset let, odkar sta jo začela prenašati radio in televizija.

Kraljica je manjkala samo dvakrat
Westminstrska palača je edinstveni sedež parlamenta. V njej je približno 1.100 sob, 100 stopnišč in 4,8 kilometrov hodnikov. Čeprav so večji del parlamentarne palače na novo postavili v 19. stoletju, je na istem kraju, na bregu Temze že skoraj tisočletje.  Njeni najstarejši deli so iz 11. stoletja, iz časov vladavine kralja Williama II. Prvič se je parlament, takrat še samo angleški, v Westminstrski palači sestal leta 1295.

Kraljice ElizabetE II., ki je prestol podedovala leta 1952 (kronali so jo leto kasneje), samo dvakrat (1959 in 1963) ni bilo na jesensko državno otvoritev parlamenta, ki simbolično označi začetek novega parlamentarnega leta, ker je bila visoko noseča (s sinovoma Andrewem in Edwardom). 

Ponovijo jo vsako leto

Že pol tisočetja. Njeno scenografijo in koreografijo so zadnjič nekoliko spremenili leta 1852. Večji del Westminstrske palače, sedež parlamenta, je leta 1834 uničil velik požar. Na novo so jo gradili do leta 1870, otvoritveni ritual pa so "posodobili" leta 1852, ko je bila končana izgradnja nove poslanske zbornice (pet let prej so končali izgradnjo lordske zbornice).

Med monarhijo, lordi in poslanci
To je ritual, ki simbolizira precej zapleteno ustavno razmerje med monarhijo, lordsko zbornico in poslansko zbornico. Temu primerno se začne in konča. Začne se s simboličnim pregledom kleti palače, ki ga opravijo Yeomeni, monarhovi telesni stražarji, ki so najstarejša britanska vojaška policija, ustanovljeni pod vladavino kralja Henrika VII . leta 1485. S tem pregledom naj bi simbolično preprečili sodobno ponovitev poskusa "smodniške zarote" iz leta 1605, ko so angleški katoliki, skriti v kleteh, nameravali razstreliti parlament in ubiti protestantskega kralja Jamesa I. ter aristokracijo. Od tega leta naprej vsako leto Yeomeni pred otvoritvijo nove parlamentarne sezone pregledajo kleti.

Talec v Bukcinghamski palači
Iz parlamentarne v Buckinghamsko palače tudi odpeljejo poslanca – talca, ki naj bi zagotavljal varno vrnitev monarha iz kraljici potencialno sovražnega parlamenta. Ta ritual je posledica ključnega dogodka iz leta 1642, ki je monarhijo podredil parlamentu. Tega leta je tedanji kralj Charles I. v poslansko zbornico poslal skupino vojakov, da bi aretirali pet “ problematičnih” poslancev, ki jih je obtožil izdajstva. Ta ukaz je plačal z glavo. Dobesedno. Zaradi nje je izbruhnila državljanska vojna, Charlesa I. so obglavili, parlament pa si je za vedno podredil monarhijo. Od takrat naprej noben monarh ni stopil v poslansko zbornico in zato poteka otvoritev parlamenta v lordski zbornici. 

Veličastni dogodek se bo odvil v Westminstrski palači. © AFP

Kraljevski sijaj in zlata kočija
Kraljica v polnem kraljevskem sijaju se v parlament pripelje z zlato kočijo. V drugi, posebni kočiji, pripeljejo njeno državno zelo težko krono. Ko je na svojem orjaškem zlatem prestolu, lordom dovoli, da posedejo in ukaže prihod poslancev. Ta ukaz poslancem prenese "Black rod", možakar v črnem s črno palico. Ko se približa vratom poslanske zbornice, mu jih zaloputnejo pred nosom. Da monarh ve, kaj si poslanci – dejanski "oblastniki" –, mislijo o monarhu. Šele potem, ko Black Rod trikrat s palico odločno potrka na vrata in pove, da kraljica zahteva prihod poslancev v lordsko zbornico, ker bo imela govor, se ti prav počasi, pod vodstvom predsednika vlade in vlade v senci sprehodijo v lordsko zbornico, kjer pa morajo "za kazen" stati medtem ko lordi sedijo. Še vedno ne pridejo vsi – peščica s simboličnim vztrajanjem v poslanski zbornici pokaže, da bi jim bila ljubša republika.

Govor ji napiše vlada
V lordski zbornici še ena podrobnost pokaže, kdo je dejanski gospodar. Kraljici prinesejo "njen" govor, ki ji ga sestavi vlada iz poslanske zbornice in ji ga ceremonialno izročijo. Govor, ki vsebuje enoletni zakonodajni program vlade, je kratek, za deset, največ petnajst minut ga je, vsak novi odstavek pa monar začne z besedami: " Moja vlada bo …"

Po govoru se poslanci vrnejo v svojo zbornico in se – ponavadi – pošteno "skregajo" o vsebini programa. Med vladino in opozicijsko stranjo zbornice je še vedno črta, ki je ne smejo prestopiti. Zarisali so jo takrat, ko so bili še oboroženi z meči, in sicer zato da z njimi niso mogli doseči političnih nasprotnikov. Včasih imaš občutek, da je dobro, da poslanci niso oboroženi. Ne samo v britanskem parlamentu.