Bazilika, ki stoji v 18. okrožju na najvišji točki Pariza (grič Montmartre, ki si deli ime z
najbolj umetniško četrtjo Pariza, se dviga 130 metrov nad okolico), je oblegana vse dni v letu tudi
zaradi razgleda na mesto – na lep dan se vidi dobrih trideset kilometrov daleč. Na stopnicah
pred Sacré-Cœur posedajo turisti, bliskajo s fotoaparati in sanjajo, da bi živeli v mestu, ki se
odpira pod njimi.
Vmešala se je vojna
Mesto je leta 1873 sprejelo zakon, da lahko za gradnjo bazilike zaseže zemljišče na vrhu
Montmartra. Načrt za cerkev, ki je posvečena tudi žrtvam francosko-pruske vojne (1870–71) je
narisal Paul Abadie, ki je bil izbran med skoraj 80 arhitekti, gradnja pa se je začela leta 1875.
Načrtovalec bazilike, v kateri sta se srečali romanska in bizantinska arhitektura, je umrl leta
1884 in delo so nadaljevali drugi arhitekti. Zgrajena (predvsem z majhnimi prispevki francoskih
katolikov) je bila leta 1914, a začela se je prva svetovna vojna, zato so Sacré-Cœur posvetili šele
leta 1919.
Preberite še:
|
Cerkev, ki ji včasih očitajo, da je videti kot velika bela poročna torta (zgrajena je iz travertina), je visoka 83 metrov, široka 85 metrov in dolga 35 metrov, kupola, na katero vodi 234 stopnic, pa je visoka 55 metrov in široka 16 metrov. Le še ena zanimivost: tako kot Eifflov stolp je bila tudi bazilika najprej deležna številnih kritik, zdaj pa sta oba že dolgo med največjimi znamenitostmi Pariza. V fotogaleriji si torej oglejte baziliko, ki je zaigrala tudi v francoski romantični drami Amelie.
