1. Dnevni vnos kalorij
V popolnem svetu bi dnevno v svoje telo vnesli natanko toliko kalorij, kot ga potrebuje, žal pa v resničnem svetu povprečni človek poje od sto do tisoč kalorij več, kot jih potrebuje. Čezmerna teža predstavlja enega izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za številna obolenja srčno-žilnega sistema in bolezni presnove. Izračunajte svojo dnevno potrebo po kalorijah. Pomnožite svojo težo v kilogramih s 24 urami. To je količina kalorij, ki jih potrebujete na dan za vzdrževanje temeljnih življenskih funkcij. Nato je treba dodati faktor aktivnosti:
- za majhno aktivnost pomnožite z 1,2
- za lažjo aktivnost (npr. telovadba 2-krat na teden) pomnožite z 1,375
- za zmerno aktivnost (telovadba 4-krat na teden) pomnožite z 1,5
- za močnejšo aktivnost (telovadba 6-krat na teden in več) pomnožite z 1,7
- za močno aktivnost (profesionalni športniki, gradbeni delavci …) pomnožite z 2
2. Obseg pasu
Prevelik obseg pasu in čezmerna telesna teža predstavljata tveganje za nastanek in razvoj poapnenja žil in s tem srčno-žilne bolezni. Izmerite obseg pasu v srednji točki med spodnjim robom rebrnega loka in grebenom črevnične kosti, kar predstavlja višino popka.
- Obseg pasu nad 80 cm ogroža zdravje žensk.
- Obseg pasu nad 88 cm zelo ogroža zdravje žensk.
- Obseg pasu nad 94 cm ogroža zdravje moških.
- Obseg pasu nad 102 cm zelo ogroža zdravje moških.
3. Jutranja frekvenca srca
Frekvenco srčnega utripa v mirovanju (FSUmir) je najprimerneje izmeriti zjutraj v postelji takoj po bujenju. Priporočljivo je, da ga merite več dni zapored. Pri zdravem odraslem človeku znaša od 60 do 80 udarcev na minuto, pri dobro treniranih vzdržljivostnih športnikih (tekačih, veslačih, kolesarjih …) pa je za polovico nižja; lahko je nižja od 40 udarcev na minuto. Če frekvenca vašega srca močno odstopa od normale, je čas za obisk zdravnika.
4. Raven holesterola
Vsak odrasel človek bi moral poznati raven maščob (skupni holesterol, holesterol LDL, holesterol HDL in trigliceridi) v svoji krvi. Če je bila ob zadnjem merjenju vrednost njegovih krvnih maščob ustrezna, bi si moral raven krvnih maščob preverjati vsakih pet let, če je bila povišana, pa pogosteje. Pogostejše preverjanje je potrebno tudi pri vseh, ki že imajo enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kako pogoste naj bodo te kontrole, bo presodil osebni zdravnik. V raziskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 odstotkov prebivalcev preveč holesterola v krvi.
5. Krvni tlak
Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni od trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Višji kot je krvni tlak, večja je nevarnost morebitnih zapletov. Krvni tlak je zvišan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mm Hg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mm Hg. Šele če so vrednosti večkratnih merjenj krvnega tlaka med mirovanjem (vsaj tri merjenja v dveh dneh) višje, govorimo o visokem krvnem tlaku.
