Bazilika je aromatično zelišče, ki je nepogrešljivo v večini kuhinj, ima pa tudi blagodejne učinke.
Bazilika ni povsem vsakdanje zelišče, pri hindujcih namreč velja za sveto rastlino, pomembna pa je
tudi v pravoslavnem obredju. Pri pravoslavcih ima veliko pomenov, med drugim je njena vloga podobna
vlogi krizantem pri nas. Baziliko imajo poleg ljudi rade tudi čebele, saj je dobra medonosna
rastlina.
Uporaba bazilike:
- pri doječih materah pospešuje tvorjenje mleka
- pospešuje prebavo, lajša bolečine in krče v želodcu, vzbuja tek
- znižuje krvni tlak in holesterol, varuje srce pred stresom
- velja za adaptogen – telesu naj bi pomagala pri prilagajanju na nove zahteve
- odvaja vodo
- učinkovita je pri vnetju dihalnih poti, z baziliko zdravimo kašelj, prehlad, bronhitis, astmo in vnetje poprsnice
- blaži glavobol, ki je posledica prehlada
- je naravno pomirjevalo, krepila in pomirjala naj bi živčni sistem
- čaj iz bazilike pomaga pri slabosti
- znižuje visoko telesno temperaturo
- ustaljuje količino sladkorja v krvi
- rahlo razkužuje
- v ajurvedi zelišče uporabljajo pri težavah s kožo, bolečinah v ušesih in kačjih pikih
Uporabna je vsa rastlina, ki jo naberemo tik pred cvetenjem. Sveže liste lahko trgamo tudi sproti. Zelišče je uporabno sveže, konzervirano, zamrznjeno ali posušeno. Liste bazilike sušimo na krpi, napeti v okvir, ali pa na mreži, da zrak prosto kroži.
Poleg zdravilnih učinkov ima bazilika tudi druge vrline. Uporabljajo jo v biovrtnarjenju, saj odganja škodljivce s paradižnika in krompirja. Odganja muhe, bolhe in uši, v naravni kozmetiki pa se uporablja za krepčilno aromatično kopel. Z vodo pomešan sok sveže rastline naj bi bil odličen tonik za kožo. Baziliko nadvse cenijo tudi kuharski mojstri, saj je odličen dodatek paradižnikovim jedem in pomembna v italijanski kuhinji, ima pa sveža drugačen okus kot denimo posušena. Skratka, lepo jo je imeti na domačem vrtu.
