Izgorelost (burnout) je popolna telesna in duševna izčrpanost. Prva faza se pojavlja v obliki izčrpanosti, za katero so značilni prevelika delovna storilnost, stres in kronična utrujenost. Drugo fazo spremljajo občutki krivde in slabšanje samopodobe, za zadnjo fazo pa je značilno, da se človek še naprej trudi biti produktiven, čeprav se bliža zlomu.
Do izgorelosti pride zaradi telesnega naprezanja, pojavlja pa se predvsem pri ljudeh, ki se izjemno naprezajo in žrtvujejo, s tem pa je povezano pričakovanje, da bodo za svoj trud deležni družbenega priznanja. Večina žrtev izgorelosti so ljudje, ki menijo, da na področju kariere veliko več dajejo, kot za to dobijo.
Odsotni do 30 dni na leto
Nemški Spiegel piše, da je zaradi duševne obremenitve na delovnem mestu zelo prizadeto tudi nacionalno gospodarstvo. V Nemčiji naj bi za poklicno izgorelostjo trpel vsak šesti zaposleni oziroma kar devet milijonov Nemcev. Neka raziskava je pokazala, da mora Nemčija za zdravljenja izgorelosti na leto izplačati tri milijarde evrov, stroški zaradi odsotnosti z dela pa znašajo še 3,3 milijarde evrov. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bolnik s sindromom izgorelosti z dela odsoten povprečno 30 dni v letu.
