Kdaj govorimo o kroničnem bronhitisu? Takrat, ko bolnik kašlja in izkašljuje vsaj tri mesece letno, dve ali več let zapored. Če pri tem ne ugotovimo oviranega pretoka zraka, gre za enostavni kronični bronhitis. Če je izmeček občasno ali stalno gnojen, govorimo o mukopurulentnem bronhitisu. Če je prisotna stalna zožitev dihalnih poti, je diagnoza kronični obstruktivni bronhitis blage, zmerne ali hude stopnje.
Dejavniki tveganja
Kajenje je najpomembnejši dejavnik, ki sproži nastanek kroničnega bronhitisa. Zmerni kadilci razvijejo kronični bronhitis v 25 odstotkih primerov, strastni pa kar v polovici primerov. Drugi dejavniki tveganja so še onesnaženost zraka s plini, parami in prahom na delovnem mestu ter v splošnem okolju ter genetski dejavniki.
Na poslabšanje bolezni lahko vplivajo bakterijska ali virusna okužba sapnic ali druge spremljajoče bolezni, pljučnica, slaba prehranjenost, vdihavanje preveč toplega in suhega zraka, pa tudi hladnega zraka, onesnažen zrak, kajenje in splošna anestezija.
''Dejstvo je, da je v urbanih okoljih, kjer je več onesnaženja, bronhitis pogostejši tako pri odraslih kot pri otrocih. Pogostejši je tudi pri kadilcih, ki so prizadeti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki vključuje tudi pogostejša poslabšanja. Pri zdravljenju kronične obstruktivne bolezni je bistveno preprečevanje glavnega dejavnika tveganja, na katerega lahko sami vplivamo – to je preprečevanje kajenja. Tako lahko zaustavimo napredovanje bolezni, s preventivnimi ukrepi preprečujemo upad pljučne funkcije, koristi pa tudi čim več gibanja na svežem zraku in zdrava prehrana,'' je dejala dr. Katarina Vukelič.
Bolezenski znaki
Znaki kroničnega bronhitisa so dolgotrajno kašljanje in izkašljevanje. Pri bolnikih z zožitvijo v dihalnih poteh se pojavi najprej težko dihanje pri naporu, pozneje pa tudi v mirovanju. Pri napredovalem obstruktivnem bronhitisu je pogosta utrujenost in znaki dihalne odpovedi ter prizadetosti srca. Pri akutnem poslabšanju bolezni zaradi bakterijske okužbe prizadeti več kašlja, težje diha in izkašljuje povečano količino gnojnega izmečka.
Zdravljenje – stop kajenju
Najpomembnejši ukrep je pri kadilcih opustitev kajenja, ki upočasni napredovanje bolezni, še posebej v začetni fazi. Pri zdravljenju z zdravili uporabljamo zdravila za izboljšanje pretoka zraka v dihalnih poteh, in zdravila, ki zmanjšujejo vnetje in antibiotike, če je poslabšanje bolezni posledica bakterijske okužbe. Lažje izkašljevanje dosežemo z masažo prsnega koša, s pravilnim dihanjem, z uživanjem dovolj tekočine in uporabo pripravkov za izkašljevanje.
Za bolnika je priporočljivo, da se izogiba zelo vročemu in suhemu zraku, močno onesnaženemu zraku in dražečim snovem na delovnem mestu, vremenskim in temperaturnim spremembam, vetru in padavinam. Priporoča se skrb za ustrezno prehrano, primerno topel in vlažen zrak v bivalnem okolju, skrb za telesno kondicijo in vsako jesen cepljenje proti gripi.
