Sposobnost zaznave razpoloženja ni samoumevna!
Neka kalifornijska znanstvenica je dokazala, kako je prepoznavanje sarkazma pomembno za mentalno zdravje. Pri raziskavi so uporabljali posebne videoteste in nato z magnetnoresonančnim slikanjem ugotavljali, kje v možganih se skriva sposobnost za zaznavo sarkazma. Ljudje imamo namreč te socialne kognicije za samoumevne, ker se jih naučimo že v zgodnjem otroštvu. Gre za sposobnost sklepanja, kdaj so ljudje okrog nas ironični, sarkastični ali jezni, zato z njo lahko praktično pokukamo v glave drugih. Na žalost pa se ta sposobnost že v lažji stopnji demence izgubi. Ti bolniki ne razumejo, da je pomen sarkastičnega govora ravno nasproten od tistega, kar je bilo izrečeno. To pomeni, da nimajo sposobnosti zaznavanja razpoloženja drugih ljudi.

Magnetnoresonančne slike so razkrile, da je zaznavanje sarkazma pomembno povezano z diagnozo demenca. © iStockphoto

Test s sarkastičnim možem
Nevropsihologinja iz San Francisca je tako ljudem, ki so sodelovali v raziskavi, pokazala dva videoposnetka, na katerih se mož in žena pogovarjata z natanko istimi besedami, vendar v drugačnem tonu. Prvi video prikazuje normalen pogovor, v drugem pa je mož sarkastičen. Torej so morali opazovalci ugotoviti očitno razliko, ki temelji le na paralingvističnih znakih. Tisti z blažjo obliko Alzheimerjeve bolezni so sarkazem začutili, tisti s hitro napredujočo demenco pa ne. Ljudje s to boleznijo namreč pozabijo na pomen besed. Znanstvenica je pred raziskavo sklepala, da bodo zato pozornejši na paralingvistične elemente komunikacije. A na njeno presenečenje je magnetnoresonančno slikanje razkrilo, da ti ljudje nimajo okvare tistega dela možganov, ki je v levi hemisferi, temveč tistega v desnem delu hemisfere, ki naj bi bil pomembnejši za zaznavo vizualnih, emocionalnih in neverbalnih dražljajev.

Preberite še:

Tvegate s seksom srčni infarkt? Otroci starejših očetov umirajo mlajši Vaš bivši je v posebnem delu možganov

Rezultati pomembni za hitrejšo postavitev diagnoze demenca
Raziskava je torej pokazala, da zadovoljstvo in uživanje v humorju in jeziku, ki ni zgolj literaren, zahteva tudi delovanje desne hemisfere, čeprav naj bi leva skrbela za razumevanje jezika. Zdravniki so zato raziskavo pozdravili, saj poleg tega, da postavlja nove vidike v razvrščanju kognitivnih nalog v možganske dele, odpira tudi upanje, da se bo s tovrstnimi testi lahko hitreje ugotavljalo in postavljalo diagnozo demence. Pred tem so bili namreč bolniki v začetnih fazah bolezni odpravljeni z diagnozo, da gre za krizo srednjih let, čeprav so njihovi svojci trdili, da so spremembe v vedenju dramatične. Na tradicionalnih nevropsiholoških testih se je namreč bolnik izkazal za popolnoma zdravega. Nevrologi zdaj priporočajo kolegom, naj bodo v primeru postavljanja tako hude diagnoze zdravniki raje pozornejši na bolnikovo vedenje in prisluhnejo domačim, ki spremembe prvi zaznajo.